Fotografije, spomini and all that rock.


V prvi polovici 80-tih Nick Cave s svojimi temačnimi podobami in zvenom ni bil ravno tisti »moj« tip. Takrat sem bil že na jazzu, pa (še vedno in stalno) na Van Morrisonu, pa na Cohenu, jasno. Poznal sem njegove glavne komade, prijateljica Bojana je imela njegov LP, a nič več. Ko pa sem po letu 1986 začel kot svobodnjak delati v Münchenu, sem, akreditiran po ugledni tiskovni agenciji KPA – Kövesdy Presse Agentur, pogosto fotografiral vrhunske jazzovske in rockerske zvezde. Največ sem posnel zanje, nekatere posnetke pa sem še posebej napravil zase. Imel sem, moram priznati, dokaj privilegiran status in sem najpogosteje predlagal koncerte po svojem okusu. A vedno sem dobil zeleno luč, akreditiv in neomejeno število filmov po potrebi. Imeli so velik slikovni arhiv glasbenikov, TV zvezd in iz svetá filma.

Nick Cave, München Theaterfabrik, 9. okt. 1988. Kodak Ektachrome diapozitiv. Foto: Miran Mišo Hochstätter

Seveda sem takoj reagiral tudi na Nicka Cavea. Pa ne samo enkrat! Prvič je bilo 9. oktobra 1988, v »Theaterfabrik«, alternativni koncertni dvorani v industrijskem predmestju Münchena. Bilo je divje in nežno hkrati, težko, temačno, a prepričljivo, iskreno. Moja prva misel: če je Van Morrison vnebohod, je to pot v pekel. Bil sem začaran in očaran, šokiran.

Največji šok pa je sledil v »literarnem kotičku« namesto odmora. Glasbeniki so zapustili oder, edino basist Blixa Bargeld je ostal. Nick je sedel na visok stolček in iz svoje knjige bral poezijo, Blixa, prej »ž’val na električnem basu«, pa ga je nežno mehko spremljal v ozadju. Nepozabno. Temno, žalostno in lepo.

Drugič sem ga srečal slabo leto pozneje, sredi 1989 v Cirkusu Krone. Odličen oder, mnogo boljša svetloba, imel sem svoje akreditive, a on ni dovolil fotografiranja. Kljub lobiranju promotorke in njene pomočnice pač ni hotel. Lahko sem ostal, a s kamero v torbi. Še zdaj sem mu hvaležen za to muho, ker sem lahko stoodstotno užival v predstavi in še zlasti v literarnem kotičku.

Miran Mišo Hochstätter

Nick Cave, München Theaterfabrik, 9. okt. 1988. Kolaž dveh č/b fotografij. Foto: Miran Mišo Hochstätter