Leta 1998 je bralo 61-odstotkov anketirancev, leta 2014 pa je bilo takih, ki so v enem letu prebrali vsaj eno knjigo 58-odstotkov. V studiu pa smo gostili Zoro A. Jurič, pobudnico branj na prostem in ambasadorko mariborske knjižnice.


Mariborčani radi berejo. S knjigami si širijo obzorja, pridobivajo novo znanje, si popestrijo življenje ali pa jih branje preprosto veseli. Pogosto berejo v prostem času in da jim ni dolgčas. V lanskem letu smo si v enotah Mariborske knjižnice sposodili več kot milijon in pol knjig, od tega skoraj milijon leposlovja. Sledila je strokovna literatura, neknjižno gradivo si je sposodilo 113 tisoč ljudi, revije in ostale serijske publikacije pa več kot 66 tisoč. Po besedah vodje oddelka na razvoj bralnih navad pomembno vplivajo starši, ki kulturo branja širijo na svoje otroke.

Knjižnica v Mariboru.

Knjižnična izposoja že od osamosvojitve dalje narašča. Po drugi strani pa se je skupna prodaja knjig na prebivalca zmanjšala s 3,2 knjige na 2,8 knjige.

Na vprašanje, ali bo fizična knjiga iz papirja preživela elektronsko revolucijo, pa so sogovornice složno potrdile, da je knjiga nenadomestljiva, ob največjem prazniku pa so priporočale, da si naj ljudje vzamejo čas za knjige in branje, saj je to posebno bogastvo.

Več v prispevku:

Naša gostja ob dnevu kulture je Zora A. Jurič, Mariborčanka, profesorica slovenskega jezika, dolgoletna voditeljica literarnih pogovorov in povezovalka kulturnih prireditev. Tudi ene najbolj obiskanih na literarnem področju – Pesniškega turnirja Vitez poezije. Pesniški turnir hkrati sovpada z vsakoletnim festivalom Dnevi knjige v Mariboru, kjer sodeluje kot članica programskega odbora. Je ambasadorka mariborske knjižnice, pod okriljem katere gosti pisatelje, pogovore vodi tudi v Mestni knjigarni. Je pobudnica branj na prostem in pobudnica zelo uspešnega mariborskega projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh, znotraj katerega avtorji darujejo svoje unikatne klopi mestu. Lani je za svoje delo na področju kulture prejela Glazerjevo listino.

Več v intervjuju: