Septembra 2016 sem se ponovno preselil v Maribor in začel vzpostavljati svoje družbeno življenje, zdaj, ko so se prijatelji iz študijskih časov večinoma razselili po Sloveniji. Svojo otroško strast branja knjig, takrat pravljic, zdaj romanov, sem začel ponovno obujati in zato sem iskal družbo, kjer bi se lahko pogovarjal o prebranem, hkrati pa bi imel zunanjo vzpodbudo, da bi prebral vsaj nekaj knjig letno in tako obogatil moj nabor prebranega in doživetega.


Splet naključij je pripeljal do srečanja z Darjo Potočan, s katero sva potem osnovala bralni klub Maribere. Prvo srečanje je bilo že v decembru istega leta, ko je beseda tekla o knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleya.

Preden sva z Darjo izbrala knjigo, je še nisem prebral, sem pa večkrat slišal ali prebral, da je vrhunska, lepo berljiva in še zmeraj aktualna kritika časa. Odpravil sem se do moje priljubljene knjigarne v centru mesta in kupil svoj izvod. Knjiga je bila tisto leto obvezno čtivo na maturi, zato so bile knjigarne dobro založene. Prebral sem jo skoraj na mah. Svet, poln številnih tehnoloških dosežkov, kjer je boga nadomestil Ford, kjer vlada stroga hierarhija, ki je bila ustvarjena od prvega dne življenja vsakega izmed njih in soma, me je popolnoma prevzel. Z željo, da bi bil dobro pripravljen na debato in da bi lahko priklical čim več podatkov, sem knjigo pred srečanjem prebral dvakrat. Narodni dom nam je v uporabo odstopil svoj prostor v Vetrinjskem dvoru in tako smo bili pripravljeni na prvo srečanje novo nastalega bralnega kluba.

Knjige, o katerih smo se že pogovarjali na Maribere:
Aldous Huxley: Krasni novi svet
Renato Baretić: Osmi poverjenik
Herman Koch: Večerja
Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba
Margaret Atwood: Deklina zgodba
Margaret Mazzantini: Sijaj
Drago Jančar: Severni sij
Jose Saramago: Esej o slepoti

Kljub pesimistični popotnici (da je v Mariboru pogosto slaba udeležba na novih dogodkih in je potrebno vztrajati vsaj sedemkrat, ne glede na morebitno neudeležbo) je prišlo na prvo srečanje poleg naju z Darjo 8 udeležencev. To je bil precejšen uspeh. Sledila so srečanja vsaka 2 meseca, kjer smo predebatirali različne knjige, na koncu vsakega srečanja pa smo se pogovorili o naslednji knjigi. Pri izboru knjig poskušamo iskati predvsem kritiko družbe in raznovrstnost tematik, avtorjev in avtoric.

Za naslednje srečanje smo izbrali življenjepis Gabriela Garcie Marqueza, Živim, da pripovedujem. V knjigi nas Marquez popelje na popotovanje skozi njegovo življenje, kot ga je doživljal on ali so mu o njem pripovedovali drugi. Zgodbo začne pri potovanju z mamo v rojstno vas Aracataco, z namenom, da bi prodala hišo. Medtem niza dogodke, ki so se tam zgodili pred njegovim rojstvom in v njegovem otroštvu. Opiše, kako je prvo resno zgodbo slišal iz ust mogočne matrone Misie Juane de Freytes, ki je s svojim biblijskim darom pripovedovanja razlagala različne zgodbe. Iz njenih ust je slišal svetovne klasike, kot so Odiseja, Besneči Orlando, Don Kihot, Grof Monte Kristo in veliko svetopisemskih zgodb.

»Še danes se ubadam z istim problemom: nikoli nisem mogel razumeti, zakaj morajo biti črke, ki se ne izgovarjajo, zapisane, zakaj sta potrebni dve črki za isti glas in še precej drugih nesmiselnih pravil.«
G. G. Marquez

Nato se je v njegovem življenju pojavil dedov leksikon, ki ga je pregledoval, še preden je znal brati, pozneje pa ga je prebral tolikokrat, da ga je znal na pamet. Nekatere dogodke njegovega življenja natančno oriše in nam s tem da pristen občutek, kako jih je doživljal. Naslika nam svoje odraščanje, selitve z družino ali brez nje, ter kako ga je življenje pripeljalo v določene situacije. Marquez med opisovanjem dogodkov iz svojega življenja pogosto navaja knjige, ki so mu prekrižale pot in kako so nekatere od teh oblikovale njegovo razmišljanje, pisanje in življenje.
Mnenja o knjigi in življenju bomo ponovno izmenjali 16. maja 2018 ob 18. uri v kavarni Wetrinsky (v Vetrinjskem dvoru). Vabljeni vsi, ki ste knjigo prebrali ali vas zanima Marquezevo življenje.

Priporočam:

Problemski roman: Večerja, Herman Koch
Kratke zgodbe: Razvezani, Ana Schnabl
Mladostniški roman: trilogija Njegova temna tvar, avtorja Phillipa Pullmana
Humoristična zgodba: Trgovinica za samomore, Jean Teule
Dokumentarni roman: V morju so krokodili, Fabio Geda
Ilustriran roman: Čriček in temačni občutek, Toon Tellegen
Kriminalni roman: vse knjige Michaela Connellyja

Vse aktualne informacije o bralnem klubu Maribere so objavljene na Facebook strani Mariber-e, na spletni strani Vetrinjskega dvora in na zadnji strani devete številke časopisa RTS24.

Aleksander Koroša