18. maja bo v Mariboru in Sloveniji nasploh prvič uprizorjen muzikal Titanik, ki je od leta 1997, ko je doživel svoj krst na brodvejskih deskah, prejel mnoge laskave nagrade in doživel številne postavitve po vsem svetu.


Čeprav je bilo o tragični usodi ladje Titanik posnetih več filmov, je vsem gotovo v spominu najbolj ostal Cameronov film iz leta 1997 s Kate Winslet in Leonardom DiCapriom v glavni vlogi ter naslovno skladbo My heart will go on imenitne Celine Dion.

Manj znano je, da je že osem mesecev pred tem filmskim spektaklom, natančneje aprila 1997, ob 85. obletnici ene največjih pomorskih katastrof v moderni zgodovini – potopa »najvarnejše ladje na svetu« –, svojo praizvedbo v gledališču Lunt-Fontanne na Broadwayu doživel muzikal Titanik.

Muzikal Titanik že dvajset let navdušuje občinstvo po vsem svetu.

Pod njim sta se podpisala scenarist Peter Stone in skladatelj Maury Yeston, ki sta dobila navdih zanjo po letu 1985, ko so odkrili razbitine Titanika. Zavedala sta se, da tragedija ni ravno najbolj tipičen material za muzikal, a sta kljub temu verjela vase in v svoj projekt. Zgodbe o ladji, ki je bila zaradi svoje tehnološke dovršenosti slavna še pred izplutjem, in ljudeh, ki so na njej delali ali pluli boljši prihodnosti naproti, so v kombinaciji z melodično glasbo, polno hrepenenja in grozeče usode, navdušile tako laično kot strokovno javnost. Predstava v dveh dejanjih je namreč že v prvem letu izvajanja osvojila pet nagrad tony, med njimi za najboljši muzikal, nominirana pa je bila tudi za prestižnega grammyja.

Potop nepotopljivega parnika

Britanski potniški prekooceanski parnik Royal Mail Ship Titanic, na kratko RMS Titanic, je bil leta 1912 v vseh pogledih ladja presežkov. Veljal je za največjo in najbolj razkošno potniško ladjo na svetu ter bil obenem prva prekooceanska ladja z bazenom na krovu. Žal pa se je proslavil s svojo tragično usodo, kajti na svoji krstni vožnji v noči na 15. april 1912 se je »nepotopljiva« ladja zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov in napačnega ravnanja posadke zaletela v ledeno goro in se po skoraj triurni agoniji potopila. Nesreča je terjala več kot 1500 življenj, preživelo je le 705 potnikov in članov posadke.
Brodolom Titanika, ki je izplul iz britanskega Southamptona in bil namenjen v ameriški New York, danes predstavlja eno največjih pomorskih nesreč v človeški zgodovini, ki pa ni bila zaman, saj je pripomogla k povečanju varnosti na morju – med drugim je bila povod za nastanek prve mednarodne konvencije o varnosti na morju, sprejete leta 1914, dve leti po nesreči.

Titanikova posadka, ki ji je poveljeval izkušen kapitan Edward John Smith, je štela 885 ljudi; večino so sestavljali kurjači in strojniki, ki so skrbeli za nemoteno delovanje pogona, veliko je bilo tudi osebja, zadolženega za udobje potnikov, poklicnih mornarjev pa je bilo relativno malo.

Na ladjo naj bi se vkrcalo 1317 potnikov, od tega jih je bilo 324 v prvem razredu, 284 v drugem in 709 v tretjem razredu.

Na Broadwaju je muzikal Titanik doživel več kot osemsto ponovitev, a je petim tonyjem navkljub sprva prinašal izgubo. Šele grammy nominacija je pomenila začetek zgodbe o uspehu, kajti v naslednjih dveh desetletjih je bil muzikal postavljen na več sto profesionalnih in amaterskih odrov po vsem svetu, od Danske, Irske, Norveške, Finske, Nemčije, Francije in Belgije do Kanade, Avstralije, Japonske in Severne Koreje ter slednjič tudi Slovenije. Preveden je bil v kar šest jezikov ter tako postal nacionalni in mednarodni pojem glasbenega gledališča.

18. maja letos bo muzikal Titanik v postavitvi priznanega češkega režiserja Stanislava Moše in pod taktirko Simona Robinsona prvič uprizorjen v Sloveniji v Veliki dvorani SNG Maribor. Glavne vloge v njem so si razdelili Sabina Cvilak kot Kate McGowan, Valentina Čuden kot Kate Murphy, Martin Sušnik kot Jim Farrell, Darko Vidic kot arhitekt ladje Thomas Andrews, Jure Počkaj kot Harold Bride, Andreja Zakonjšek Krt kot Alice Beane in Jaki Jurgec kot Titanikov kapitan E. J. Smith.

Za zahtevno scenografijo je odgovoren Christoph Weyers, za kostume je poskrbela Andrea Kučerová, za koreografijo pa Aneta Majerova. Ponovitvene predstave so na sporedu 20., 22., 24., 29. in 31. maja ter 2. junija.

Med potniki tudi štirje Slovenci

Med pomembneži, ki so se vkrcali na ladjo, so bili ameriški milijonar John Jacob Astor IV., industrialec Benjamin Guggenheim, milijonarka Margaret Brown, sir Cosmo Duff Gordon in poslovnež John Borland Thayer, krstne plovbe pa se je nameraval udeležiti tudi lastnik Titanika, ameriški bankir in poslovnež J. P. Morgan, vendar si je zadnjo minuto premislil in si s tem rešil življenje. Na ladjo sta se vkrcala še upravni direktor družbe White Star Line J. Bruce Ismay in konstruktor ladje Thomas Andrews.

Ko se je ladja zaletela v ledeno goro, se je začela evakuacija potnikov, vendar je bilo dvajset reševalnih čolnov občutno premalo za vse. Tako je po potopitvi v morju, ki ni imelo več kot dve stopinji, ostalo na stotine ljudi, njihove možnosti za preživetje pa skoraj nične. Preživeli potniki v čolnih so pol ure po potopitvi iz ledeno mrzle vode uspeli potegniti le 13 preživelih, večina pa je za vedno ostala v mrzlih vodah severnega Atlantika.

Na Titaniku naj bi bili tudi štirje Slovenci, in sicer 21-letni Savčan Janko Vovk, 40-letni Franc Karun iz Milj pri Kranju, ki je s svojo štiriletno hčerkico Manco potoval v Galesburg v Illinois, in Janez Merkun iz Spodnje Bele pri Preddvoru, za katerega pa ni povsem zanesljivo, da se je dejansko vkrcal na ladjo. Brodolom sta preživela le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila rešena z rešilnim čolnom številka 15.


Med potniki tudi štirje Slovenci

Na premieri muzikala Titanik v Southamptonu aprila letos se je porušil oder.
Southamptona se drži Titanikova smola

Southampton, iz katerega je na svojo prvo in zadnjo pot izplula najslavnejša ladja na svetu, očitno ne prinaša sreče ničemur, kar je povezano s Titanikom. Tudi istoimenskemu muzikalu ne. 14. aprila letos so namreč v tamkajšnjem gledališču Mayflower v počastitev 106. obletnice potopitve parnika premierno uprizorili muzikal, vendar ga niso uspeli odigrati do konca, kajti kmalu po sceni, ko se ladja zaleteti v ledeno goro, so na oder začeli padati deli stene iz zaodrja in ga porušili. Gledalci so sprva mislili, da so padajoči predmeti del predstave, dokler se ni nenadoma spustil varnostni zastor in jim je predstavnik gledališča pojasnil, da muzikal odpade. Nesreča se je končala brez poškodb, naslednje predstave pa so potekale brez zapletov.

Med pomembneži, ki so se vkrcali na ladjo, so bili ameriški milijonar John Jacob Astor IV., industrialec Benjamin Guggenheim, milijonarka Margaret Brown, sir Cosmo Duff Gordon in poslovnež John Borland Thayer, krstne plovbe pa se je nameraval udeležiti tudi lastnik Titanika, ameriški bankir in poslovnež J. P. Morgan, vendar si je zadnjo minuto premislil in si s tem rešil življenje. Na ladjo sta se vkrcala še upravni direktor družbe White Star Line J. Bruce Ismay in konstruktor ladje Thomas Andrews.

Na Titaniku naj bi bili tudi štirje Slovenci, in sicer 21-letni Savčan Janko Vovk, 40-letni Franc Karun iz Milj pri Kranju, ki je s svojo štiriletno hčerkico Manco potoval v Galesburg v Illinois, in Janez Merkun iz Spodnje Bele pri Preddvoru, za katerega pa ni povsem zanesljivo, da se je dejansko vkrcal na ladjo. Brodolom sta preživela le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila rešena z rešilnim čolnom številka 15.Ko se je ladja zaletela v ledeno goro, se je začela evakuacija potnikov, vendar je bilo dvajset reševalnih čolnov občutno premalo za vse. Tako je po potopitvi v morju, ki ni imelo več kot dve stopinji, ostalo na stotine ljudi, njihove možnosti za preživetje pa skoraj nične. Preživeli potniki v čolnih so pol ure po potopitvi iz ledeno mrzle vode uspeli potegniti le 13 preživelih, večina pa je za vedno ostala v mrzlih vodah severnega Atlantika.


Vsestransko zahteven projekt

Z Jakijem Jurgcem na kratko o muzikalu Titanik in njegovi vlogi kapitana Smitha

– Z muzikalom se ne srečujete prvič.
»Nikakor. V prvem muzikalu, šlo je za Hugojeve Nesrečnike, sem nastopil že pred 27 leti, ko sem bil še srednješolec, amater torej. Lepe spomine imam na tisto predstavo. Tudi kasneje, v mojem profesionalnem obdobju, smo delali muzikale. V spomin so se mi vtisnili Goslač na strehi, Candide in še posebej My fair lady, v katerem sem imel glavno vlogo.«

– Titanik v Sloveniji doslej še ni bil uprizorjen.
»Drži. Ga pa tudi v SNG Maribor delamo bolj po naključju oziroma kot zamenjavo. Načrtovali smo namreč Nesrečnike, vendar se je nekaj zapletlo z avtorsko agencijo in je bilo treba predstavo prestaviti za dve sezoni. Že izbrano ekipo za Nesrečnike smo morali na hitro preusmeriti in prilagoditi za Titanik.«

– Kjerkoli po svetu so muzikal postavili, so govorili o zahtevnosti projekta.
»Postavitev Titanika je izjemen scenski projekt. V prvi vrsti je seveda tehnično zahteven, saj se zgodba dogaja na ladji, in sicer v več nivojih, česar ni enostavno prikazati, po drugi strani pa je v tem muzikalu ogromno, res ogromno govorjenega teksta. Glasba je prijetna, vendar posamezni songi niso zelo znani, torej jih nimaš že v naprej v ušesu, zato je velik zalogaj osvojiti toliko besedila in petja, še posebno glavnim igralcem. Sam, na primer, imam tudi veliko strokovnih pogovorov, o plovbi, o strojnici … Skratka, zadnji tedni so precej naporni in pestri.«

– Znani ste kot operni pevec, ki se odlično znajde v karakternih vlogah, v vlogah, ki zahtevajo več igre.
»Rad imam take vloge. Opera jih ponuja manj kot opereta ali muzikal, v katerih je poleg petja igra še kako pomembna. Tu so zmeraj pomisleki, ali je prav, da operni pevec nastopa v teh tako imenovanih lahkotnejših žanrih, pa tudi, kako se bo znašel v njih, kajti v muzikalih so potrebni tudi pop in rock glasovi. Sam na te pomisleke odgovarjam s primerjavo plesa: klasični balet je osnova jazz baletu, izraznemu plesu in tako dalje. Tudi opera lahko služi kot podlaga za druge zvrsti petja. Če imaš operno tehniko petja in nekaj talenta za igro ter si obenem brez trdno določenih okvirjev, ki omejujejo, se boš kot operni pevec dobro znašel tudi v muzikalu.«

– Kakšen je lik kapitana Smitha?
»Predvsem tragičen. Kot je v bistvu tragična celotna zgodba o Titaniku, jo je povzel tudi muzikal. Iz vaje v vajo ugotavljamo, da je odlično narejen, da je scenarij dober, da je glasba imenitna, skozi ponavljanje in skozi like odkrivamo to žalostno zgodbo, ki te potegne vase, skratka, podoživljamo, kar se je v resnici zgodilo neke mrzle noči sredi Atlantika. Vloga kapitana Smitha je zelo zahtevna, z veliko govora in petja ter lepim songom na koncu.«

– Pojete v izvirniku, v angleščini.
»Veseli me, da besedila tokrat nismo prevajali. Večino uprizorjenih muzikalov smo, a se bojim, da se je s prevodom marsikaj izgubilo. Poleg tega je izvirni jezik angleščina, ki jo danes vsaj pasivno, če ne že aktivno, razume večina. Za tiste, ki je ne, pa bodo nadnapisi v slovenščini, kot smo že vajeni iz opernih predstav, ki jih praviloma izvajamo v izvirnih jezikih. Mislim, da bodo tokrat prvič poleg slovenskih tudi nadnapisi v nemškem jeziku. Iz sosednje Avstrije zadnja leta prihaja veliko ljubiteljev opere in baleta, razvil se je neke vrste kulturni turizem. Naša operna hiša od tega sicer nima nič, upam pa, da vsaj mestu kaj ostane od njihovega obiska.«

Senka Dreu