Art Ilich, mariborska umetnica.

Ker želi svetu kazati umetniško delo, ne pa denimo obraza, uporablja psevdonim.


O stanju umetnosti v Mariboru
»Na lestvici sredstev, ki jih država nameni različnim področjem, je umetnost na samem koncu ‘prehranske’ verige. Brez pozornosti in financ, ki so nujno potrebne, da se te stvari razvijajo, se tudi ljudje temu primerno odzivajo. Mesto Maribor je neizbrušen diamant, ki ima svoje čare, a se s strani občine ne naredi veliko. Galerije propadajo, umetniki ‘izumirajo’, ljudje pa vedno težje najdejo mesta, kjer lahko napasejo svoje oči in napolnijo duše s kvalitetno umetniško vsebino.«

Njene ilustracije so vizualizirane misli, ki jih ne zaustavi niti avtocenzura. Preko njih z lahkoto spregovori o vseh človeških kompleksih, teminah pa tudi o ljubezni in odnosih med ljudmi, medtem ko za javnost sama ostaja anonimna. Dela, podpisana z umetniškim psevdonimom, so družbeno kritična, preudarna, mestoma izrecno eksplicitna in iskrena. Mariborčanom je poznana po velikem grafitu Klovnese na steni GT22. Sama pravi, da je ravno alternativna scena v Mariboru tista, ki ima svojstven čar: »Mladi anarhični kreativci so odprti, samosvoji in pogosto brutalno iskreni, ampak to mi je všeč. Maribor ima močno underground sceno, tu je veliko neodkritega mladega talenta.«

Kot nekdanja študentka zgodovine še posebej ceni srednjeveško arhitekturo pa tudi Pohorje ji je zelo ljubo. Pogosto ustvarja kar v kavarni, a največ ilustracij ustvari doma v večernih in nočnih urah. »Risati začnem, ko se drugi odpravljajo v posteljo. Takrat začutim potrebo po kreiranju. Osebno vidim nekaj ekstremno pomirjajočega in romantičnega v tem, da ‘čečkaš’, ko cel svet spi.«

Art Ilich, Luv and lust. Foto: artilich.wixsite.com

Tudi zato je svojo samostojno razstavo, ki jo je nedavno imela v Galeriji Media Nox, poimenovala V deželi nočnih mor in uspavank. »To nasprotje predstavlja stalnico v mojem življenju. Enako kot slabo in dobro, žalost in veselje, sovraštvo in ljubezen … Te kontrastne silnice so me vedno privlačile in zato se tudi pojavljajo v moji umetnosti.«

Njena dela so tako prepričljiva ravno zato, ker so v prvi vrsti avtobiografska. »Vsebina upodobljenega je pogosto črpana iz lastnih življenjskih izkušenj. Velikokrat pomislim, da bi morala stvari filtrirati, ampak v delih nočem predstavljati nečesa, kar jaz nisem, s čemer se ne identificiram.« Njena digitalna dela odsevajo kompleksnost sodobnih mladih žensk, tudi različnih ras in veroizpovedi, s čimer družbeno kritično detabuizira žensko telo in intimnost.

O anonimnosti
»V globalnem okolju, kjer je poudarek na selfijih in temu, da si viden, marsikdo ne razume tega koncepta. Preprosto nisem rada v središču pozornosti. Ločujem zasebno od umetniške entitete. Velikokrat ne morem na glas povedati, kaj čutim, znam pa to brez problema upodobiti. Umetniško delo je tisto, kar želim svetu pokazati, ne pa moj obraz.«

Zametki njene kreativne radovednosti segajo v otroštvo, ko so jo najprej navdušile risanke in anime. Spekter zanimanja je nato širila do te mere, da ilustracije odsevajo tudi druge umetniške zvrsti, v njih namreč vključuje verze, pesmi, citate iz filmov, hkrati pa v njih najdemo celo vrsto referenc iz sveta umetnosti. Največkrat omenja Basquiata, pri katerem črpa iz zakladnice street arta in alternativnega svobodnjaštva.

Veliko časa se je upirala digitalnim medijem in tudi publika jo pozna predvsem po ilustracijah, narejenih v tradicionalni risbi in realističnem slogu. »V času študija sem se izogibala digitalni ilustraciji, ker računalnika nikakor nisem mogla sprejeti kot kreativno orodje. Dobri digitalni ilustratorji so me prepričali v to, da se lahko kdaj meje med analogno in digitalno ilustracijo izbrišejo.« To ji je tudi uspelo doseči. Kljub kritičnemu pogledu na trenutno stanje v kulturi ter umetnosti pri nas in s poudarkom, da živimo v času, ko »naša država ignorira potrebo po kulturi, kar je vidno tako na lokalni kot državni ravni,« je Art Ilich prepričana, da so umetniki družbeni aktivisti, ki bodala spreminjajo v slikarske lopatice in pištole v slikarske valjčke.

Petra Čeh


Biografija
Art Ilich je leta 2013 diplomirala na Oddelku likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru pod mentorstvom akad. slik. in prof. Ludvika Pandurja. Je dobitnica Grand Prix nagrade Mednarodnega ex tempora mestne občine Ptuj in listine Primavera, ki jo podeljuje galerija DLUM za dosežke mladih umetnikov. Sodelovala je na osmih skupinskih razstavah po vsej Sloveniji ter šestkrat razstavljala samostojno. Med umetniškimi vplivi navaja Basquiata, Schiela, Rothka in Matissa. Živi in deluje v Mariboru. Njena dela najdete tudi na spletu.