Davčna kultura v Sloveniji se izboljšuje. Prav gotovo je za izboljšanje kulture davkoplačevalcev v precejšnji meri kriva gospodarska rast, zagotovo pa tudi prizadevanja Finančne uprave Republike Slovenije za izboljšanje storitev, namenjenih davkoplačevalcem.


Pri izboljšanju storitev gre za povečanja avtomatične izmenjave podatkov, ki omogočajo celovitejšo in lažjo odmero dajatev, ukrepe izterjave in sistematičnih ter ciljnih nadzorov po posameznih segmentih obdavčitve. »Mi si želimo, da v teh postopkih sodelujemo tako, da smo nek partner zavezancu. Želimo mu dat vse informacije, ki so na razpolago, želimo ga vzpodbuditi k elektronskemu poslovanju, da si sam zniža stroške. Imamo namreč veliko podatkov, ko ljudje ali podjetja poslujejo bančno elektronsko na davčni strani pa fizično. Ni potrebe, saj je to za njih dražje in izguba časa. In današnji dan je namenjen tudi temu, da jih ozavestimo,« izboljšanje storitev opiše direktor Finančnega urada Maribor, mag. Marjan Špilar.

Danes je namreč imel Finančni urad Maribor dan odprtih vrat, predvsem iz razloga, da vplivajo na mlade, ki bodo enkrat tudi sami postali davčni zavezanci. Idejo je podprl tudi mariborski župan. »Se mi zdi zelo vredu, da na sproščujoč način informirajo javnost o pomenu plačevanja davkov. Koneckoncev občina živi tudi od tega, sicer s pomočjo države, saj je naš glavni vir dohodkov preko plačila davkov na plače,« smotrnost takšnih akcij argumentira župan Fištravec.

Finančni urad oziroma Finančna uprava se ukvarja tudi s preprečevanjem tihotapljena nedovoljenih snovi v našo državo.

Kljub vsemu v Sloveniji še vedno prevladuje občutek, da Finančni urad dosledno kaznuje predvsem manjše prekrškarje, medtem ko dolžniki visokih kvot ostajajo nekaznovani. »Kar se tiče velikih dolžnikov morem zanikat v smislu, da jih ne bi prepoznali in da jih ne bi obravnavali. Drugo pa je, da je tak občutek v javnosti posledica tega, da postopki tečejo in morebiti se je dolžnik spretno izognil, torej prodal premoženje, kar pomeni da nima premoženja iz katerega bi lahko prisilno poplačal dajatev. Da ne obvladujemo velikih dolžnikov pa se ne bi strinjal. Morem reči, da imamo v Mariboru na finančnem uradu trenutno 150 milijonov dolga. Od tega je približno 70 milijonov prijavljenega v insolventne postopke. V stečaje, osebne stečaje, prisilne poravnave. Mi smo seveda te dolgove prijavili in z njimi zdaj upravlja sodišče, kar pomeni, da v tem delu naši postopki ne tečejo več,« podrobneje situacijo pojasni direktor Finančnega urada Maribor.

In med neplačniki je največ tistih, ki ne plačujejo socialnih prispevkov. »Čeprav gre zadeva na bolje se še vedno mesečno srečujemo s približno 500 subjekti, ki ne plačajo prispevkov za socialno varnost,« še doda Špilar.

Med neplačniki je največ tistih, ki ne plačujejo socialnih prispevkov.

Finančni urad oziroma Finančna uprava pa se ukvarja tudi s preprečevanjem tihotapljena nedovoljenih snovi v našo državo. Pri tihotapcih gre večinoma za tuje državljane, ki državo zaradi svoje kriminalne dejavnosti letno prikrajšajo za nekaj milijonov trošarinskih dajatev. V zadnjem času mobilni oddelek Finančne uprave beleži porast tihotapljena tobaka, predvsem zaradi nizke cene po kateri je dostopen in mamljiv za kupce.

Kljub vsemu pa direktor mariborskega finančnega urada optimistično zre v prihodnost. Domača gospodarska rast je namreč pripomogla k izboljšanju plačilne kulture davčnih zavezancev, saj so na nivoju celotne države v lanskem letu pobrali za dobrih 15 milijard dajatev, na mariborskem območju pa za dobro milijardo evrov dajatev, kar je nekaj manj kot 100 milijonov več kot leto poprej.

Več v prispevku:

Matej Regent