Na društvo za pomoč in samopomoč socialno ranljivim skupinam Beli tiger so se v zadnjem času vsule številne kritike, ki so predvsem obtožbe o nepravilnem delovanju.


V zadnjem mesecu so na uredništva medijev prispeli številni maili, v katerih se ostro obtožuje nepravilno delovanje društva Beli tiger. Ena izmed obtožb je bila celo, da društvo naj ne bi bilo prijavljeno. Vendar je. Beli tiger, društvo za pomoč in samopomoč socialno ranljivim skupinam je, kot se da razbrati na Ajpesu, prijavljeno od 3. oktobra lanskega leta. Glavna dejavnost društva je dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij, med ostalimi registriranimi dejavnostmi pa se znajdejo tudi dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij in ostale.

V obtožbah, ki smo jih prejeli v mailih s strani treh pošiljateljev, ki želijo ostati anonimni, je osrednja tema usoda pridobljenih sredstev, ki so se zbrala na dobrodelnem koncertu za Mitjo Šoštariča 7. januarja letos. Sredstva so se zbirala za prilagojen avtomobil, ki naj bi stal približno 30 tisoč evrov, zbrali so jih nekaj več kot 14 tisoč. Stroške organizacije dobrodelne prireditve je prevzela družina Šoštarič in sicer v vsoti 3 tisoč evrov. Ostalih 11 tisoč evrov do družine Šoštarič naj ne bi prišlo – denar jih po navedbah zastopnika društva Beli tiger, še čaka, vendar ga še niso prejeli zaradi neizpolnjenih pogojev po predračunu in zagotovitvi ostalega dela zneska, ki je potreben za nakup avtomobila.

V odgovoru na obtožbe je na Facebook strani Društva Beli tiger Pučko zapisal: »Mediji, društva in glasbeniki so začeli dobivati anonimni mail več ali manj od osebe ANDREJE KOCNIK, katera se ŽAL predstavlja kot bivša članica društva, kar je vse prej kot resnica, a sami se zavedamo, da je mail verjetno registriran lažno in za imenom stoji drug človek.« Ta domneva je morda pravilno, a se predvsem na področju elektronske pošte včasih to težje dokazuje. Lažje je lažni profil pravilno oceniti na družbenih omrežjih, recimo na Facebooku, kjer so rdeči alarmi popolnoma zaklenjena oseba, pomanjkanje profilne in naslovne fotografije ali pa naključen izbor teh dveh. Prav tako se hitro vidi, če ima oseba, ki jo sumimo za lažno in ki piše objave, na Facebooku prijatelje ali ne.

»Mediji radi vidijo neke anonimke, še posebej, če smo to društvo, ki smo vpleteni – radi te zadeve zagrabijo, niti ne preverijo zadev, niti si ne vzamejo časa. In ja, na žalost društva »pokasiramo« slabo luč, slabe odnose,« je še povedal Pučko o vplivu mailov, ki so jih prejela uredništva.

Več v prispevku:

Simon Cigula