Izbrani izziv: upravičena zahteva Ustavnega sodišča RS, naj Vlada RS deluje celovito, velja (naj) tudi za ustavno sodišče in redna sodišča RS.


Dne 4. 4. 2018 je v Odmevih predsednica Ustavnega sodišča RS javno poučila Vlado RS, da mora, kadar kaj predlaga ljudem v odločanje, ravnati po starem pravnem pravilu, da se naj sliši tudi druga stran. Upravičeno. Zahtevala je celovitost in izpodbijala pristranskost.

Toda primer zdomca v reintegraciji Dušana Plohla kaže, da se slovenska sodišča, vključno z ustavnim, ne držijo pravila, da je celovitost pogoj za strokovnost in pravičnost odločitve. Njegova reintegracija je nedokončana že skoraj 30 let. Začela se je v SFRJ. Vlada države Slovenije je pisno priznala, da svoje obveznosti do reintegracije Dušana Plohla ni realizirala. Zato je celoten projekt in program te reintegracije vnesla v pogodbo, a je v njo vnesla tudi določila, zaradi katerih je nastala pogodba v pogodbi in jo onemogočila.

To so vse Vlade RS po svojih izvedbenih organih priznale in z Dušanom Plohlom sklenile dopolnilne in sanacijske programe ter pogodbe, a jih nobena ni realizirala. Z garancijsko pogodbo, ki jo je po SIB zlorabila, saj je ni uporabila, da zmanjša obveznost D. Plohla, je prišla do virov, ki jih je uporabila in pokrila vse terjatve do D. Plohla, a mu ni omogočila reintegracije niti poslovanja s »Kneippovo turistično kmetijo« v Pesnici.

Sedež vlade. Foto: STA

Potem sledi vrhunec 1: Vlada RS toži Dušana Plohla vse do rubeža, četudi ona ni izpolnila pogodbe. In sledi vrhunec 2: vsa sodišča dajo Vladi RS prav in celo prikrijejo njegove strokovne dokazne listine. Nato sledi vrhunec 3: isto sodišče (dokumentirano in upravičeno) zavrže hipotekarni vpis Nove LB (kot izvedbenega organa Vlade RS) z enim sklepom in ga dovoli z drugim sklepom, za katerega nima dokazov o upravičenosti. In še vrhunec 4: vsa sodišča, vključno z Ustavnim sodiščem RS, zavrnejo Plohlove pritožbe, češ da imajo pravico izbirati dokaze. A o celovitosti nič. Žal.

Matjaž Mulej st.