Kake vrste so to! Pa saj to še nisem jemala! Pa ovi na Japonskem se ja lahko poskrijejo z onimi svojimi češnjami! Ludi, kake dreve mamo mi!


Uf! Saj, evo, sem se pomirla. Mi Mišo reče, da mi škodi, ko me vidi, kaka sem, ko tipkam. Pol pa vsaki drugi petek že pri kaslcu doli čita in se reži poleg. Pa mi pol reče, da naj kar lepo klepinim naprej. Samo da naj se malo manj vživim. Pa kak se ne bi vživela, Mišek?

Promenada v Mestnem parku. Foto: Marko Pigac

Veste, midva z Mišejem še nisva dovolj stara, pa sva že dugo vkup, da bi mela pesa. Nisva še mijadva za kužeja. Saj pa je te dovolj, da jaz peljem Mišeja vun. Saj vem, zdaj si misli, da ga mam za pesa. Nimam, nimam. Moj Mišek je res vreji. Čeprav mi je zdaj aprila malo nahodni, še bolj pa mi trabunja, da je fuzbal baje napet ko štrunpantl, pa da bi on šel vun šele po tekmi, pol pa ne grema, ker da mu sonce nena vreji sije, ga aprila najraje vun pelam. Saj mi zaguši s kavča, češ, kam te silim tak, saj pa te fse cveti šele maja. Cveti njemu grejpfrut v radleru maja, ja!

No, pa sem ga te končno pelala vun. Najprej mi je sicer reko, da bo gledo Olimpijo, pa sem rekla, kaj te nisi reko, da je derbi, pa je reko, da saj je derbi, pa sem rekla, kak te, če pa Maribor špila naslednji dan, pa je on reko, da ne, da je to derbi ljubljanske kotline, pa sem mu samo rekla, da mu bom jaz že dala ljubljansko kotlino in mu namesto pišeka spohala cvetačo. Pa sma šla. Na dugo turo.

Ker jaz mam res vreji turo. Ker vem, ki so dreve, mimo kerih se splača it. Vete, kire in kje so najlepše dreve aprila? Magnolije al kaj so že! Ena je pred rektoratom, samo tam so cvetovi od žalosti najhitreje popadali, še preden je oni z lulekom vodo resno začel točit. Drugo majo tu pred muzejem NOB, NO al kaj pač mamo že jutri praznik, samo tota je malo skrita, no, najlepša, tretja, taka res javno lepa, pa je ona v parku.

Samo kaj ko je tam taka vrsta! Večja ko za sladoled, bemomast! Te pa midva z Mišejem gledama: kaj te zaj je? Neki biologi al kaj? Je Mišo mislo it vprašat, če so horti-korti – ker si jezik polomi, če reče hortikultura -, če majo kaki svoj praznik al kaj, pa ni daleč prišo. Vsi so zijali v mobitele. Niso ga šmirglali pet posto. Te mi je blo jasno! Mišek, niso horti-korti, pa ovi se ja to profesionalno kao fotkajo! No, profesionalno. Za tote instagrame al kaj že majo na internetih. Ste jemali že to? To se midva na poroki nisva tak fotkišala, bemomast, da se nisma. Ampak ja! Zaj pa celi fotošuting!
Mi mamo v Mariboru fotogenične dreve, ludi! Tak lepe, da je vrsta! Te sma pa se pa še midva šklocnila. Brez ovega filtera. Ker ga nea rabiš pri nas. Tak lepo je.

Hermina Majster