Ludi moji, pa jaz sn mislila, da moj Mišek nekaj te ve o totem fuzbalu. Vse sn mu naredla perajt. Fse! Točno tak’ ko je hoto. Da zaj cele božje dneve zija v teve pa mi razlaga o taktiki. Ja, Mišek, vreji je. Ja, Mišek, prav maš. Ja, Mišek, ja. Pa nisn neka #mitu donda. Nea se jaz kuj tak dam. Nea jaz pomotoma prešaltam na fuzbal.

Foto: STA

»Štiri majo zadi, šest na sredi in enega spredi,« mi je te spet reko drugi, peti, sedmi dan, saj tak ne vem več, kiri dan je, ker je fuzbal glih fsaki dan na teveji. Sn te nekaj na pol pokimala. Ni mu blo zadosti. Je šel do teveja. »Viiš, toti je sam spredi!« je s prstom pošlato na blontnega švaba. S prstom po ekranu mi je isko! Pa sn tak pucala!

»Mišo, si smešn!!!« nisn mogla, da se ne bi zadrla. »Samo še enkrat mi pošlataj toti ekran. Samo še enkrat! Dve uri sn stala, ko ste tam na blagajni cincali, pa rezali ceno za teve! Samo nena mi šlataj totega ekrana!« Bogi Mišek. Včasih sn res malo preveč huda. Vem. Saj se trudim pa štejem pa diham. »Je on rezo ceno ja!« se je, ko sn jaz dihala pa štela, glih tak razburo Mišek, »mi je žal, da nisn jaz njega razrezo!«

Ja, fejst hudo televizijo nama je nabavo. Lepa, vlka, črna, samo meni je glih ista ko ova prej. »Nena se tak jezi, glej kak je trava zelena!« sn ga te probala malo potolažit. »Seveja je zelena, veš kake milijone so Rusi v mundial not zmetali!« Te sma malo v ovi čudni tišini gledala, pa sn se spomnila, kak so župana guncali, ko je na internetih napiso, da v Ljudskem vrtu polagajo novo umetno travo.

»Zakaj pa naša ni tak zelena, Mišek?«
»Saj zaj bo, boš ti vidla, nič več flekov! Tako majo še samo v Liverpulu! Je ne bo treba več štrihat!«
»Kak to misliš, štrihat?«
»Ja, prej so travo štrihali!«
»Kak štrihali?!«
»Ja na zeleno, Minči, na zeleno.«
»Razumem, da na zeleno. Samo zakaj?«
»Ker je Uefa tak htela!«

To me je pa čist sesulo. Vijite, kak sn ga grdo mela? Te pa moj Mišek o fuzbalu vseeno nekaj ve, ne? Če ve, da so travo peš štrihali. »Samo veš,« sn te dodala, da je debata trajala, »saj malo Fištreka razumem. Saj ne more bit naravna trava, malo pa je te že umetna.«
»Seveja je! To je mišunga!«
»Nisn to mislila … Pravim, da kak te ne bo umetna, če pa ni pri nas gor zrasla!«

In te se je hvala bogi na teveji nekaj zgodilo. Samo Nemci ga niso dali. »Saj ga ne bojo,« sn mu rekla. »Kak veš?« se je začudo. »Če pa majo samo enga spredi,« sn rekla ko stručko! Me je pogledo, objel in pol, ko ga Nemci res niso maznili, so zgubli, reko: »Minči, kak te mam rad! Čez štiri leta pa te res nabavima klimo, obljubim!«

Hermina Majster