Izziv: ali podatki izven konteksta povedo isto kot v kontekstu?


V začetku maja 2018 smo lahko v dnevnem tisku brali podatke, tudi take iz virov Svetovne banke. Pisci so bralce prepričevali, da gre človeštvu danes bolje kot pred nekaj desetletji, Slovencem bolje sedaj kot v tako imenovanem socializmu ipd. Na prvi pogled so podatki točni in prepričljivi. A vprašajmo, ali gre človeštvu in Slovencem bolje tudi po kakšnih drugih merilih?

Tako merijo kakovost življenja z manjšanjem odstotka človeštva, ki živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Verjemimo, da podatek drži. Toda drug vir, ki je za mejo postavil šest dolarjev na dan, je pokazal, da je pod šestimi dolarji 85 odstotkov človeštva in samo 15 odstotkov v sodobnem izobilju. Prvi vir je navedel tudi porast števila milijonarjev. Drugi viri so povedali, da razlike imetja nevarno naraščajo, saj ima manj kot deset (ne deset tisoč ali deset milijonov) ljudi toliko imetja kot revnejša polovica človeštva skupaj. Prvi vir navaja manj kriminala. Po drugih virih zdaj teče več kot deset vojn in je z domov pregnanih preko sto milijonov ljudi.

Mariborsko nakupovalno središče Europark.
Trgovski center, nakupovanje, potrošniki. Foto: STA

Za Slovence so v prvem viru izbrali kupno moč in izbor izdelkov. Oboje je naraslo, a za vse ali za manjšino? Je tak izbor bistven? Drugi viri povedo, koliko ljudi je revnih, ker nimajo dela ali slabo zaslužijo; narašča odstotek ljudi v dninarskih službah do polovice vseh; le podjetni in iskani strokovnjaki niso revni. O vprašanju, kaj ljudi osreči: referendumi in volitve z majhno udeležbo so pokazali, da jih ne zadovolji bolj ali manj navidezna demokracija, omejena na občasne volitve, brez skrbi je lepše. Ob strani puščajo tudi denimo iz kakšnih razmer iz časov Kraljevine Jugoslavije in iz časov 2. svetovne vojne so Slovenci prešli v t. i. socialistične razmere: življenje je postalo za veliko večino dosti boljše, četudi skromnejše kot sedaj. Prejšnje razvade so sedaj navade.

Potrošništvo uničuje naravo in naravne vire, družbena odgovornost vplivnih manjka.

Izbor in kontekst štejeta.

Matjaž Mulej st.