Cilj ostaja zmeraj enak, in sicer, da meščani tega mesta dobijo največ za to, kar plačajo,« pravi Mirko Šprinzer, idejni vodja projekta Wcycle.


V petek je v mestu ob Dravi potekala že tretja konferenca Circular Change, na kateri so razpravljali o nacionalnem kažipotu za prehod v krožno gospodarstvo.

Gre za nov ekonomski model v Evropi, ki postaja prioriteta številnih evropskih držav. Na konferenci je sodelovalo več kot 35 mednarodnih govorcev, strokovnjakov in voditeljev krožnega gospodarstva, pa tudi predstavniki slovenske vlade in evropskih institucij. Tako sta na dogodku sodelovala tudi nekdanji evropski komisar Janez Potočnik in Joss Bleriot iz fundacije Ellen MacArthur, vlogo Slovenije v krožnem prehodu Evrope pa je predstavil predsednik vlade v odstopu Miro Cerar.

Namen srečanja je bil različnim deležnikom v Evropski uniji predstaviti prehod v bolj konkurenčno gospodarstvo, v katerem se vrednost v proizvodnji in potrošnji ohranja dolgotrajno, viri pa se uporabljajo bolj trajnostno. »Krožna sprememba je nujno potrebna. To občutimo na Nizozemskem, pa tudi v Sloveniji. Circular Change konferenca je tudi naša konferenca, saj lahko le povezani dosegamo spremembe. Zelo sem vesel, da smo tukaj našli podobno misleče ljudi, s katerimi se lahko povežemo, da skupaj zgradimo dobro in trajnostno prihodnost,« je dogodek komentiral veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Bart Twaalfhoven.

Strokovnjaki so izračunali, da v povprečju porabimo vse razpoložljive vire ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu, že meseca avgusta. To pomeni, da od avgusta do decembra živimo na nekakšen »kredit« naravnih virov prihodnjega leta. In to je kredit novih generacij. Posledično so strokovnjaki iz različnih področij razvili prakse, ki prispevajo k sooblikovanju ekonomske, okoljske, socialne, digitalne, mobilnostne strategije za doseganje trajnostnega razvoja.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?
Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo so občinska podjetja, ki so v javni lasti. Podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, so ožilje mesta in servis občanom. Z udejanjanjem večine projektov, ki so načrtovani znotraj strategije za krožno ekonomijo, bo mesto Maribor 80-odstotno živelo krožno. »Mesto nima ekonomske strategije, tako je odprto za novosti. Kocke je najbolje zložiti, ko ležijo razmetane naokrog, ne pa ko so že povezane v celoto,« poudarja idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer.

Danes je mesto v položaju, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode pa tudi ne uporabljamo. Z modelom Wcycle po besedah Šprinzerja presegajo stare modele delovanja z željo po bolj trajnostni rabi virov: »Krožno gospodarstvo govori o upravljanju s snovmi, z materiali, zaradi pomanjkanja resursov in podobno. To tezo smo vzeli kot izhodišče, ki pa smo jo zelo razširili. Ko smo naredili analizo stanja, smo ugotovili, da znotraj določenih virov nekatere industrije zelo dobro funkcionirajo, ampak po svojih sektorjih – avtomobilska, kmetijsko pridelovalna, železarniška, papirna in podobno. Funkcionirajo po svojih pravilih, pri tem pa se ne ozirajo na ostale panoge. Naš sistem smo zasnovali na prepoznavanju virov v mestu Maribor, ki jih imamo v urbanem okolju in za katere menimo, da bi mesto z njim lahko upravljalo. To so materiali, energija, voda, prostor in družbeno okolje. Cilj našega projekta je, da iz teh izhodnih virov v urbanem mestnem okolju naredimo nekaj, s čimer ne bomo imeli več stroškov. Te vire moramo z določenimi postopki čim prej vrniti nazaj v uporabo, da postanejo spet novi viri. S tem pa postavimo nov ekonomski model mesta,« je razložil Šprinzer.

Primeri
Zveni kot znanstvena fantastika? No, na primeru je enostavneje razumeti. Mesto se s svojimi viri, torej javnimi podjetji, postavi v organiziran sistem, pri čemer vsak od akterjev profesionalno opravlja delo na svojem področju, ob tem pa z viri pomaga še ostalim.

Pri upravljanju z viri morajo občinska podjetja svoje resurse dati na razpolago mestu oziroma ostalim javnim podjetjem, ki jih mesto zastopa. Slednji so najprej dolžni preučiti, ali lahko te vire uporabijo, preden postanejo za mesto neuporabni.

»Viški, ki ostanejo Snagi iz področja ravnanja z odpadki, poskuša industrija gradbeništva, v mariborskem primeru Nigrad, predelati in uporabiti v gradnjah ter spet vrniti v gradbeništvo. Če pri Snagi ali Nigradu nastaja višek pri energiji, jo je podjetje Energetika dolžno uloviti in jo spet vrniti v mestni sistem ogrevanja, hlajenja in podobno. Teh primerov je nešteto. Pomembno jih je prepoznati in oceniti, katere prakse se ekonomsko splačajo in katere ne,« je povedal Šprinzer.

Vsa povezana podjetja so samostojne pravne osebe in vseh šest enot izvaja svoje postopke, kjer iz odpadkov, odvečne toplote in vode pridobiva nove storitve, materiale, novo energijo in vodo, ki se po tem sistemu vrača nazaj. Po besedah Šprinzerja je namen politike mesta, da s strateško odločitvijo vsem predstavnikom povezanih podjetij razložijo pravila medsebojnega krožnega sodelovanja. Tako so razvijalce iz vseh teh podjetij združili v skupni inštitut Wcycle Maribor. Posledično predstavniki povezanih podjetij določen del svojega delovnega časa namenijo tudi delu znotraj tega inštituta in soustvarjajo krožno ekonomijo.

Sortirnica, Tovarna kompozitov in Hranilnik toplote
Konec junija je predviden zagon sortirnice odpadkov, ki bo mešane odpadke, ki predstavljajo 42 odstotkov vseh zbranih odpadkov, delila na 13 frakcij. Lahko frakcijo bodo energetsko izrabili in večino reciklirali, težko frakcijo bodo za zdaj predali naprej, v okviru projekta Cinderela pa preučujejo, da bi jo predelali v gradbene materiale. Med ekonomsko zanimive frakcije spadajo predvsem papir, železo in barvne kovine. Ta investicija je ključnega pomena za razvoj podjetja Snaga in ohranjanje okolja. Naprava pa bo tudi uporabnikom omogočala ohranjanje cene storitev, ki jo z mesečno položnico plačujejo. S časom bi se lahko le-ta, ko bodo s pomočjo sortirnice lahko prodajali del odpadkov iz mešanih odpadkov, tudi nižala.

Konec leta 2019 nameravajo zaključiti še tovarno kompozitov, kjer bodo predelovali gradbene in industrijske odpadke (tu sodelujejo s podjetjem Nigrad), v sodelovanju s podjetjem Energetika pa razvijajo še hranilnike toplote. V okviru projekta Wcycle Maribor imajo 18 projektov s področja krožnega gospodarstva. Poleg zgoraj omenjenih načrtujejo še toplarno na lesno biomaso, s pomočjo katere bodo energetsko izrabili neonesnažene lesne biomase, obdelavo bio odpadkov za proizvodnjo nove zemljine, sekundarni mestni krog reciklirane vode, »ecohousing«, s katerim bodo kvalitetno izrabili pozabljene urbane površine za socialna stanovanja …

Nova sortirnica. Foto: Pigac

Skupaj s partnerji pa so bili uspešni tudi na evropskem razpisu Urban Innovative Actions (UIA), preko katerega bo mariborska občina prejela 2,9 milijona evrov nepovratnih sredstev in z njimi sofinancirala izvedbo pilotnega projekta »Urban soil 4 food«. Ta projekt se osredotoča na področje upravljanja z zemljo kot virom. Po izvedbenih gradbenih delih se odvečna zemlja ne odlaga kot odpadek, ampak se vključi v proces nadaljnje uporabe. S pomočjo predelanih organskih odpadkov in v sodelovanju s podjetjem Snaga se zemlja bogati in predstavlja novo uporabno površino za vrtove, na katerih se proizvaja hrana, ki se vrača v lokalno okolje kot nov vir.

Z novo ekonomijo pa so predvidene tudi drugačne zaposlitve. Organizacijska shema Wcycle Maribor je razdeljena na tri dele. Prvi je inštitut Wcycle, kjer bodo procese razvijali na operativnem razvojnem nivoju. Drugi je Opt cycle, kjer bodo procese prilagodili, da bodo najbolj optimalno delovali. Ostali stebri storitev predelave pa bodo te procese udejanili.

»V mestu bodo nastajali sodobni obrati, visoko tehnološke zgodbe, kjer bodo razni obrati zelo prezahtevni za upravljanje in vzdrževanje. Na primeru sortirnice lahko vidimo, kako so te zadeve kompleksne. Gre za visokotehnološki obrat, ki deluje na svetlobnem prežarčenju in na avtomatizaciji hidravlike. Tukaj z macolo ne moreš ničesar popraviti. Stroj lahko samo ugasneš in pokličeš serviserja. Torej bomo potrebovali specialno družbo, ki bo imela visoko kvalitetne vzdrževalce, razvijalce, ki bodo optimizirali procese in jih nadgrajevali,« je izpostavil Šprinzer.

Nova sortirnica. Foto. Pigac

Koncern mesta Maribor
Medsektorsko delovanje je prioritetno zastavljeno kot notranje upravljanje z lastnimi viri. Ko vpleteni akterji naletijo na težavo, da česa sami ne zmorejo, se lahko povezujejo tako z zasebnim kot javnim sektorjem, vendar s ciljem, da se viri vračajo nazaj v mesto. Med drugim razmišljajo tudi o novi poslovni coni, kjer bi investitorjem ponudili številne ugodnosti – najmanjše stroške z energijo, s prostorom in s snovmi.

»Investitorju morate omogočiti nekaj, v čimer bo uvidel koristi. Maribor ima fenomenalno lego, na stičišču cestnega koridorja vzhodne in zahodne avtoceste, ima dobro železniško povezavo, pa tudi letališče. Takšne lokacije je po svetu težko najti. S pomočjo domišljene strategije lahko organizirate sisteme in s tem omogočite Magni in Kitajcem, ki so lastniki letališča, da bi med seboj sodelovali, česar si prej niti predstavljati niso mogli. Mesto, ki načrtuje umeščanje v prostor, pa lahko s politiko diktira razvoj svojega teritorija in investitorje združuje, da lahko še bolj uspešno razvijajo svoje poslovne zgodbe. Če bo privatni sektor sodeloval z mestom za dobro urbanih okolij, potem lahko sodeluje na tak način, če ne, pa se mora temu načinu nekako prilagoditi. Cilj ostaja zmeraj enak, in sicer, da meščani tega mesta dobijo največ za to, kar plačajo,« razmišlja Šprinzer in dodaja: »V osnovi je to koncept zasnove pogodbenega koncerna mesta. Na tem teče implementacija mestnega koncerna, kar pa je nekaj popolnoma drugačnega, kot je holding. To ni primerljivo ne z ljubljanskim, ne z zagrebškim in ne z graškim holdingom, pač pa je to pogodbeni koncern z določenimi čisto novimi zgodbami.«

Nika Haddad