Minuli petek je v Mariboru že tretja konferenca Circular Change, na kateri so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o krožnem gospodarstvu. Gre za nov ekonomski model v Evropi, ki postaja prioriteta številnih evropskih držav. Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo so občinska podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, so ožilje mesta in servis občanom.


Krožno gospodarstvo govori o upravljanju s snovmi, z materiali, zaradi pomanjkanja resursov. Konec naslednjega meseca je predviden zagon sortirnice odpadkov, ki bo prvi od osemnajstih projektov mariborske krožne ekonomije. Predstavniki inštituta Wcycle Maribor bodo na junijski seji mestnega sveta predstavili mariborsko strategijo krožnega gospodarstva in akcijski načrt posameznih projektov, ki bodo doprinesli k bolj racionalni energetski izrabi virov in njihovi nadaljnji reciklaži. 

Mirko Šprinzer.

Razpoložjivi viri porabljeni že do avgusta

V povprečju porabimo vse razpoložljive vire ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu, že meseca avgusta. To pomeni, da od avgusta do decembra živimo na nekakšen ‘kredit’ naravnih virov prihodnjega leta. In to je kredit novih generacij. »Ideja je prišla iz naše projektne pisarne, ker je mesto Maribor pokazalo resnično interes, da se organizira drugače. Na koncu smo iz resursov, ki jih mesto ima ugotovili, da lahko zložimo predlog novega poslovnega, organizacijskega in ekonomskega modela, ki bi temeljil na tem, da upravljamo z viri drugače. Viri so odpadni viri, torej odpadki, voda, energioja, prostor in človek. Ko smo to modelirali v enotno zgodbo, imamo konvept, ki ga nima nobeno mesto. Zakaj pa ne bi bil Maribor v nečem prvi in edini?,« je povedal Mirko Šprinzer iz podjetja Projekti Krožnega Gospodarstva (PKG)

Z udejanjanjem večine projektov, ki so znotraj strategije za krožno ekonomijo načrtovani, bo mesto Maribor v 80-odstotkih živelo krožno. Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode pa tudi ne uporabljamo. Z modelom Wcycle pa presegajo stare modele delovanja z željo po bolj trajnostni rabi virov.

»Pripravljamo pilotne projekte, ki so že bili predstavljeni v javnosti – urbane zemljine za hrano, Cinderella in ostalo. Strategija za krožno gospodarstvo mesta Maribor je v finalizaciji in bo v juniju predstavljena na mestnem svetu. Strategijo pa bo spremljal še akcijski načrt, kjer bodo jasno definirane prioritete, kateri projekti so v prioritetnem obdobju ena, se pravi do leta 2020, kateri pa v nadaljevanju,« je povedal Igor Kos iz Inštituta Wcycle Maribor.

V juniju je predviden zagon sortirnice odpadkov, ki bo doprinesla k bolj racionalni energetski izrabi odpadkov in nadaljnji reciklaži.

Konec drugega leta tovarna kompozitov

V juniju je predviden zagon sortirnice odpadkov, ki bo doprinesla k bolj racionalni energetski izrabi odpadkov in nadaljnji reciklaži. Konec naslednjega leta nameravajo zaključiti še tovarna kompozitov, kjer bodo predelovali gradbene in industrijske odpadke, kjer sodelujejo s podjetjem Nigrad, v sodelovanju s podjetjem Energetika pa razvijajo še hranilnike toplote. V okviru projekta Wcycle Maribor načrtujejo skupno 18 projektov s področja krožnega gospodarstva.

Prehod v krožno gospodarstvo je nujen za okolje

Tudi nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je prepričan, da je prehod v krožno gospodarstvo nujen tako za okolje kot tudi za ekonomijo na sploh. »Mislim, da ta regija to potrebuje. Tukaj ideja krožne ekonomije še ni močno prisotna. Velika prednost je, da je v Sloveniji veliko govora o krožnem gospodarstvu in da je bilo že precej narejenega. To bi bilo precej pametno izkoristiti,« je povedal nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Medsektorsko delovanje je prioritetno zastavljeno kot notranje upravljanje z lastnimi viri. Končni cilj projekta je pa je, da meščani mesta dobijo največ za to, kar plačajo.
 

Več v prispevku:

Nika Haddad