Z včerajšnjo slovesnostjo je Snaga Maribor Center za pripravo sekundarnih surovin uradno predala v enoletno poskusno obratovanje.


Deset mesecev od postavitve temeljnega kamna je s slavnostnim odprtjem za eno leto poskusno začel obratovati Center za pripravo sekundarnih surovin. Gre za najsodobnejšo napravo, ki se nahaja na 5000 kvadratnih metrih in s katero se lahko pohvalijo le še na Norveškem in Cipru. Snaga Maribor je v Center za pripravo sekundarnih surovin vložila 12,5 milijona evrov.

Izjemno natančno sortirani mešani komunalni in kosovni odpadki se po zaključenem potovanju v Centru za pripravo sekundarnih surovin ločijo v tri glavne skupine: frakcije, ki so primerne za reciklažo, lahko in težko frakcijo. 

Cena obdelave se bo zmanjšala

Medtem ko pretežni del mešanih komunalnih odpadkov, ki jih pripeljejo v Center, potuje naprej v reciklažo, za predajo lahke frakcije plačajo prevzemniku, ki jo uporabi pri sežigu v toplarni, težka frakcija pa gre prav tako prevzemniku, ki poskrbi za obdelavo pred odlaganjem. Delež odpadkov, ki bo predan v reciklažo, se bo, v primerjavi s trenutnim sistemom, bistveno povečal, kar hkrati pomeni, da se bo zmanjšal delež odpadkov, namenjenih za sežig in odlaganje, ki sta cenovno draga procesa ravnanja z odpadki. Cena obdelave 1 tone mešanih komunalnih odpadkov, za katero danes podizvajalcu plačujejo 150 evrov, pa bo padla na 95 evrov, so poudarili pri Snagi.

Center za pripravo sekundarnih surovin lahko v enem letu v eni izmeni obdela 40.000 ton mešanih komunalnih odpadkov.

Drugo leta bodo vložili vlogo za izdajo polnega uporabnega dovoljenja

V enoletnem poskusnem obratovanju bodo s pomočjo proizvajalca nastavljali stroje naprave in pripravili poročila, ki jih morajo priložiti vlogi za izdajo polnega uporabnega dovoljenja. Za tega bodo na Upravni enoti zaprosili v sredini prihodnjega leta, ko bo Center pričel dajati tudi napovedane finančne in okoljske učinke.

Maribor kot razvijalec idej

Mariborski župan Andrej Fištravec je na slavnostni otvoritvi poudaril, da postaja krožno-gospodarska paradigma centralna razvojna paradigma Evropske unije. Maribor pa je med prvimi, ki razvija to paradigmo znotraj lokalne skupnosti. Na tak način postajamo razvijalci idej in ne samo sledilci.

Center za pripravo sekundarnih surovin pa je Fištravec poimenoval »zgodba o uspehu, je zgodba o prihodnosti mesta, regije in Slovenije, je zgodba, na katero smo lahko vsi ponosni.«