Izvoz velikih podjetij je predstavljal 45 odstotkov vrednosti celotnega izvoza, uvoz teh podjetij pa 36 odstotkov vrednosti celotnega uvoza. Mikro- in mala podjetja so skupaj prispevala 23 odstotkov vrednosti celotnega izvoza in 34 odstotkov vrednosti celotnega uvoza.


V letu 2017 so največ blaga izvozila podjetja, ki po SKD spadajo v področja dejavnosti B, C, D, E (rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja), in sicer 65,6 odstotka vrednosti celotnega slovenskega izvoza. Med podjetji iz omenjenih področij dejavnosti je bilo vrednostno najpomembnejše trgovanje podjetij iz področja C (predelovalne dejavnosti), saj so ustvarila več kot 95 odstotkov vrednosti celotnega izvoza in uvoza teh podjetij, so sporočili iz statističnega urada.

Slika je simbolična. Foto: iStock.

Podjetja iz področja dejavnosti G (trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil) pa so v tem letu največ blaga uvozila, in sicer 44,3 odstotka vrednosti celotnega uvoza; tem so po vrednosti uvoza sledila podjetja iz področij dejavnosti B, C, D, E (41,7 odstotka vrednosti celotnega uvoza).

Presežek so ustvarila večinoma podjetja s predelovalnimi dejavnostmi

Pri trgovanju z državami članicami EU je Slovenija v letu 2017 ustvarila primanjkljaj (v vrednosti 0,4 milijarde evrov), pri trgovanju z državami nečlanicami EU pa presežek (v vrednosti 1,1 milijarde evrov). Celoten presežek v blagovni menjavi Slovenije s tujino je znašal 0,7 milijarde evrov. Presežek v blagovni menjavi Slovenije s tujino so ustvarila večinoma podjetja iz področij dejavnosti B, C, D, E; presežek teh podjetij je pri trgovanju z državami članicami EU znašal 5,3 milijarde evrov, pri trgovanju z državami nečlanicami EU pa 1,7 milijarde evrov.

Primanjkljaj v blagovni menjavi pa so ustvarila pretežno podjetja iz področja dejavnosti G, in sicer predvsem pri trgovanju z državami članicami EU (6,2 milijarde evrov).

Maloštevilna velika podjetja so prispevala skoraj polovico vrednosti celotnega izvoza

Številčno so bila velika podjetja (velika po številu zaposlenih) med izvozniki in uvozniki v manjšini (0,9 odstotka vseh podjetij izvoznikov in 0,5 odstotka vseh podjetij uvoznikov), prispevala pa so zelo velik delež vrednosti izvoza in uvoza. Izvoz velikih podjetij je bil 45 odstotkov vrednosti celotnega izvoza, uvoz teh podjetij pa 35,8 odstotka vrednosti celotnega uvoza.

K skupni vrednosti blagovne menjave Slovenije so prispevala znaten delež tudi srednje velika podjetja. Številčno so ta podjetja pomenila 3,4 odstotka vseh izvoznikov in 2,1 odstotka vseh uvoznikov. Ta podjetja so ustvarila več kot petino vrednosti celotnega izvoza in uvoza Slovenije.

Številčno so med izvozniki in uvozniki prevladovala mikropodjetja (71 odstotkov vseh podjetij izvoznikov in 60,6 odstotka vseh podjetij uvoznikov); sledila so mala podjetja. Mikro- in mala podjetja so skupaj prispevala skoraj četrtino vrednosti celotnega izvoza (23,1 odstotka) in več kot tretjino vrednosti celotnega uvoza (33,9 odstotka).

V povprečju so več kot tretjino vrednosti blagovne menjave s sosednjimi državami ustvarila podjetja z manj kot 50 zaposlenimi

Mikro- in mala podjetja, prva z manj kot 10, druga z 10–50 zaposlenimi, so usmerila svoj izvoz na trge razmeroma blizu svojih meja. K celotni vrednosti izvoza v Hrvaško, Italijo in Avstrijo so ta podjetja namreč skupaj prispevala več kot 30 odstotkov celotne vrednosti izvoza v vsako od teh držav. Primerljiv delež vrednosti so prispevala tudi pri izvozu v Srbijo ter Bosno in Hercegovino.

Tudi srednje velika podjetja so ustvarila najvišje vrednostne deleže izvoza z izvozom v Avstrijo, Hrvaško in Srbijo (v povprečju 28 odstotkov vrednosti izvoza v posamezno državo), so še sporočili iz statističnega urada.