Vprašanje: ali še danes živijo vrednote, ki so jedro demokracije in so vodile v dan Evrope, hkrati vsaj za nas v dan osvoboditve 9. maja ob koncu 2. svetovne vojne kot dan uspeha odpora, pa dan upora 27. aprila kot začetek osvobajanja izpod nacifašizma?


Evropa kot naš skupni dom poka po šivih, ker politikanti vidijo le volitve, ne vrednot demokracije. Razmišljajo preozko in preveč kratkoročno, da bi ljudstvo namesto v krizo peljali iz krize, ki jo povzroča premik iz smiselnega domoljubja v nevarni šovinizem in podobne »vrednote«.

Zastava EU

Rad sem prebral zapise o naslednjih vrednotah:

  • svoboda – tedaj od vojnega, danes od finančnega in birokratskega okupatorja (ki spreminja Slovenijo v neokolonijo);
  •  mir in sožitje med narodi/ljudmi – namesto nesmiselnih sporov vse do vojn v korist proizvajalcev orožja, smrtonosnega izven njihovih domovin;
  • tovarištvo – medsebojno upoštevanje in skupno reševanje iz zagat namesto preveč sebičnosti;
  • solidarnost – javno šolstvo, javno zdravstvo ipd. brez zlorab;
  • enakopravnost – prispevek strokovnega dela k uspehu in tveganju organizacije je že pri 85 odstotkih, prispevek kapitala le še 15 odstotkov, a odločajo lastniki sami;
  • svoboda vere – ločenost vere od države in sorazmerna enakost vseh verskih skupnosti, ki pa naj opustijo, da je njihova vera edina prava, namesto sožitja;
  • zgodovina brez ponarejanja dejstev in pristranskih interpretacij, nič kolaboracije;
  • varnost – brez privatizacije in enostranske politizacije;
  • oblast ljudstva – ne oblast strank z ukazom za dvig rok namesto celovitih argumentov v parlamentih in v zgodnejših fazah zakonodajnega procesa ter v uresničevanju pravnega reda in družbene odgovornosti;
  • akcija – odpor, uspeh upora, osvoboditev in dragoceni dan Evrope ne pridejo s čakanjem, da bodo drugi poskrbeli za naše, ne za svoje interese;
  • družbena odgovornost – kot osebna lastnost, da vsakdo sprejema odgovornost za posledice svojih vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravne pogoje za preživetje;
  • sposobnost dojeti, da oblast ne daje posebnih pravic in privilegijev, ampak dolžnost storiti v skupno korist več od drugih, bolj odgovorno in brez pravice do neodgovornosti;
  • sposobnost dojeti, da smo vsi soodvisni in vplivamo z vsem na druge ljudi in dejavnosti;
  • sposobnost dojeti, da je vsaka dejavnost lahko nevarna tudi za naravne pogoje za preživetje sedanje civilizacije; tudi zato je nujna čim večja celovitost.

To je demokracija, ne samo volitve, ki dajo le naloge izvoljenim.

Matjaž Mulej st.