Za poslance glasujemo volivci. V vsakem mandatu jih z glasovanjem na stolčke v Državni zbor posedemo 90, njihova naloga pa je, da odgovorno ravnajo in odločajo »v našem imenu.«


Četudi na državnozborskih volitvah primarno volimo stranke, naši glasovi v skupnem seštevku odločajo tudi to, komu bo pripadel stolček in komu ne. Na kandidatnih listah strank se pojavljajo različna imena, različni profili kandidatov. Med njimi najdemo imena, ki so po desetletje ali dva že zacementirana v politično strujo.

Biti poslanec ima svoje ugodnosti. In to se številne. Najprej je to povprečna mesečna poslanska plača, ki znaša 4.400 evrov bruto oz. 2.500 evrov neto. Za mesečno maso poslanskih plač je namenjenih nekaj manj kot 400 tisoč evrov, na letni ravni pa to znese 4,7 milijona evrov. Dodatno lahko poslanci dobijo tudi med 500 in 800 evri za stroške v volilni enoti, nadomestilo za ločeno življenje, izobraževanje, službeni avto, ugodno službeno stanovanje in še kaj.

Zaradi vsega naštetega je težko ne pomisliti na to, da se med poslanci najdejo tudi takšni, ki se odločijo za službo poslanca tudi kot karierno možnost.

Več v prispevku:

Simon Cigula

Povezani članki:

Financiranje tudi tistih strank, ki jim ni uspel preboj v Državni zbor

Pahor pozval k politiki vključevanja, a z Janšo bo to zelo težko

Kdo iz Maribora bo sedel na poslanskem stolčku?