Kljub potrjenemu dogovoru o zvišanju plač zdravnikom in zobozdravnikom, ki so prešli iz enega plačnega razreda v drugi, država oziroma ministrstvo za zdravje ne zagotavlja zdravstvenim domovom zahtevanega zneska.


Tako ti jemljejo denar za plače iz svoje malhe, ki se zaradi tega vse bolj prazni. 43 zdravstvenih domov od skupno 57 se je zaradi tega odločilo, da ponovno opozori na kršenje splošnega dogovora partnerjev v zdravstvu. Bili so že na ministrstvu za zdravje, kjer niso dosegli ničesar, napotili so jih namreč na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Datuma sestanka še niso dobili, so pa že pooblastili odvetnika, ki jih bo zastopal na sodišču ob napovedani tožbi.

Zaradi kršenja sporazuma v rdečim številkah
Med zdravstvenimi domovi, ki jim država ne zagotavlja denarja za plače je tudi Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor. Njegov direktor prim. doc. dr. Jernej Završnik opozarja na poglaviten problem, ki tare tovrstne zdravstvene ustanove po Sloveniji. Gre za neupoštevanje dogovora. Kršenje tega dogovora, ki je začel veljati lanskega oktobra, pa pomeni predvsem finančne posledice in obremenitev blagajn zdravstvenih domov. Kaj to pomeni konkretno za Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, razlaga Završnik: »Mesečno to pomeni dodaten strošek 110 tisoč evrov. Zaradi tega smo v lanskem letu tudi pridelali izgubo. In tudi v letošnjem letu ni prišlo do povišanja cen zdravstvenih storitev, zato smo v celoti to breme morali prevzeti na sebe zdravstveni domovi.« Podobno je tudi v drugih zdravstvenih domovih, saj imajo vsi podobno strukturo financiranja.

Na ministrstvu niso rešili še nič
Predstavniki direktorjev so bili zaradi problema že na dveh ministrstvih, a srži problema še vedno niso rešili. Zdi se, kot da jih sprehajajo od enega do drugega. Završnik pravi: »Imeli smo sestanek tako na finančnem ministrstvu kot na ministrstvu za zdravje, kjer so nas napotili na ZZZS, in zdaj čakamo na odgovor s strani ZZZS glede termina sestanka.« Naš sogovornik meni, da bi bilo zadnje sredstvo tudi tožba, a da so morali opozoriti na resnost trenutka in tematike, saj je tudi v splošnem aktu zapisano, da mora ob takih spremembah ustanovitelj oziroma plačnik zagotoviti sredstva.

Več v prispevku:

Avtorici: Uršula Godec in Melanija Bezjak