Danes obeležujemo mednarodni dan mladih, ki je letos posvečen ustvarjanju varnih družabnih spletnih prostorov in prostorov v družbi, kjer so mladi vključeni v odločanje. Ob koncu leta 2017 je bilo mladih (15–29 let) 15,1 odstotka prebivalcev Slovenije. Večina jih je bila na splošno zadovoljna s svojim življenjem. Od tistih v delovnem razmerju jih je bilo 48,6 odstotka zaposlenih za nedoločen in 27,1 odstotek za določen čas. Ob odselitvi od staršev so bili stari povprečno 28,2 leta.


Ob koncu leta 2017 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 312.000 mladih, starih 15–29 let, kar je bilo 15,1 odstotka vseh prebivalcev Slovenije, ali 22,8 odstotka manj kot pred desetimi leti. Med mladimi je bilo nekoliko več moških kot žensk. Najpogostejši imeni med mladimi sta bili Luka in Anja, ugotavljajo pri Statističnem uradu.

Sedem odstotkov mladih je bilo poročenih. V zunajzakonski skupnosti jih je (po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2015) živelo 4,9 odstotka in tri četrtine od teh jih je imelo otroke. Med umrlimi v letu 2016 je bilo tudi 145 mladih, starih 15–29 let (111 moških in 34 žensk). Največ jih je umrlo zaradi nezgod in samomorov.

162 tisoč mladih delovno aktivnih

V letu 2017 je bilo med mladimi 162.000 delovno aktivnih, tj. zaposlenih in samozaposlenih skupaj (to je 16,9 odstotka vseh delovno aktivnih oseb), stopnja delovne aktivnosti med mladimi pa je bila 51,1-odstotna. Med moškimi je bila nekoliko višja (55,1-odstotna) kot med ženskami (46,8-odstotna).

Med zaposlenimi mladimi, starimi 15–29 let, jih je bilo v 2017 v delovnem razmerju za nedoločen čas 48,6 odstotka, v delovnem razmerju za določen čas pa 27,1 odstotka. Preostalih 24,3 odstotka zaposlenih mladih je opravljalo druge oblike dela za določen čas: 22 odstotkov jih je delalo prek študentskega servisa, preostali pa so bili zaposleni na podlagi drugih oblik dela.

Med 8.000 samozaposlenimi mladimi je bilo 20,3 odstotka samozaposlenih, ki niso nikogar zaposlovali in so delali večinoma za eno stranko. Mladih, ki so delali prek študentskega servisa, je bilo 32.000. Med agencijskimi delavci je bilo 5.000 mladih, med zaposlenimi v delovnem razmerju z delovnim časom, krajšim od polnega, ki so sprejeli tako zaposlitev, ker dela s polnim delovnim časom niso mogli najti, pa je bilo 3.000 mladih.

V povprečju se mladi odselijo pri 28,2 letih

Delež mladih, živečih v skupnem gospodinjstvu s starši, je v Sloveniji v letu 2016 znašal 79,3 odstotka, kar je več od povprečja v celotni EU (65,7 odstotka), njihova povprečna starost ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starši pa je bila 28,2 leta (v celotni EU: 26,1 leta). Ženske so bile ob odselitvi v povprečju mlajše (27,1 leta) od moških (29,2 leta).

Povprečna bruto plača okoli 1.100 evrov

Povprečna mesečna bruto plača mladih (15–24 let) je v letu 2016 znašala nekaj več kot 1.100 evrov, kar je za 34,1 odstotka manj od povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih v Sloveniji (približno 1.700 evrov). Moški v tej starosti so mesečno zaslužili povprečno nekoliko več kot ženske, ugotavljajo pri Sursu.

Kakšna je življenjska raven mladih?

Stopnja tveganja revščine med mladimi osebami je bila v letu 2017 12,3-odstotna, kar je bilo za odstotno točko manj kot med celotnim prebivalstvom Slovenije in za 2,3 odstotne točke manj kot med mladimi v prejšnjem letu (kljub temu pa je bila za 3,2 odstotne točke višja kot pred desetimi leti). Tudi stopnja tveganja revščine glede na stanovanjsko razmerje gospodinjstev, v katerih živijo mladi, je bila nižja od slovenskega povprečja. Med mladimi, ki so bili najemniki stanovanj, je bila 31,7-odstotna (povprečje v Sloveniji: 32,9 odstotka), med tistimi, ki so bili lastniki ali uporabniki stanovanj, pa 9,6-odstotna (povprečje v Sloveniji: 11,1 odstotka).

V celotni EU je bila stopnja tveganja revščine med mladimi v letu 2016 21,6-odstotna. Najvišja je bila v Romuniji (31,1-odstotna), najnižja pa v Češki republiki (10,0-odstotna).

Mladi so na splošno zadovoljni

V letu 2017 je bila večina mladih (16–29 let) na splošno zadovoljna s svojim življenjem. Zadovoljstvo z življenjem so namreč na lestvici od 0 do 10 v povprečju ocenili z oceno 7,9 (ženske: 8,0; moški: 7,8). V zadnjih petih letih se je splošno zadovoljstvo z življenjem med mladimi zvišalo za 0,3 vrednosti ocene.

Glede dostopnosti različnih dobrin so mladi zadovoljni in tudi podatki kažejo, da si različne dobrine precej mladih lahko privošči. Večina mladih (96 odstotkov) se je v letu 2017 vsaj enkrat na mesec družila s prijatelji ali sorodniki ob pijači, pri kosilu ali večerji. 93 odstotkov mladih je tudi skoraj vsak teden porabilo manjši znesek denarja zase (npr. za kavo, kino, revije, sladoled ipd.), 69 % mladih pa se je v prostem času redno udeleževalo aktivnosti, ki jih je bilo treba plačati (npr. obiski koncertov, športnih prireditev, rekreacije), so še zapisali pri statističnem uradu.