Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel. Včeraj namreč na volišča ni prišlo dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum.


Za zavrnitev zakona na referendumu bi se morala izreči večina udeležencev, pri čemer mora večina hkrati predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi tako moralo glasovati približno 340.000 volivcev, medtem ko se jih je včerajšnjega glasovanja skupaj udeležilo le okrog 250.000. Pobudnik referenduma Vili Kovačič je že napovedal pritožbo na izid.

Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel. Včeraj namreč na volišča ni prišlo dovolj volilcev, da bi dosegli predpisani kvorum.

Ker tudi tokratni referendum ni bil uspešen, predvsem iz vidika pobudnikov, bo vlada po napovedih nadaljevala dejavnosti za začetek izvedbe pripravljalnih del in za odmrznitev preostalih sredstev Evropske unije za projekt. Iz ministrstva za infrastrukturo so nam namreč sporočili, da si prizadevajo, da bi se pripravljalna dela za drugi tir čim prej začela.

Trenutno z Ministrstvom za finance pregledujejo Investicijski program, ki ga je pripravila družba 2TDK. Ta predstavlja podlago za začetek pripravljalnih del oziroma gradnjo dostopnih cest še pred uveljavitvijo zakona o drugem tiru. Investicijski program je potrebno še potrditi in potem bi se gradnja dostopnih cest lahko začela.

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo Vilija Kovačiča se v prvi vrsti ne strinja s sprejetjem posebnega zakona o drugem tiru in predrago zastavljenim projektom. Tudi del strokovne javnosti za drugi tir vidi drugačne možnosti. Profesor in nekdanji dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, dr. Jože Duhovnik nam je povedal, da je njihov predlog od vladnega drugačen predvsem v tem, ker izkoriščajo večji nagib, ki je dovoljen za hitre proge tako v Evropi kot tudi v Nemčiji, kjer se ta način aktivno uporablja.

Predlog Duhovnika se razlikuje tudi po finančni plati

Predlog profesorja Duhovnika se od vladnega precej razlikuje tudi po finančni plati, saj je prepričan, da bi po njihovem načrtu drugi tir stal približno 700 milijonov, vladni projekt pa naj bi po njegovih besedah stal kar 2,5 milijarde evrov. Kljub vsemu si večina tistih, ki je tako ali drugače odvisna od morebitnega drugega tira, prizadeva za čimprejšnje nadaljevanje projekta. Morda na to kaže tudi izid včerajšnjega referenduma. Direktorica koprske mestne uprave je v imenu občine povedala, da podpirajo gradnjo drugega tira oziroma zakon o drugem tiru, saj Koprska občina za gospodarski razvoj nujno potrebuje ta projekt. Praktično enakega mnenja so tudi v Luki Koper, kjer so kot prvi opozorili na nujnost drugega tira Divača-Koper.

Za pripravljalna dela je bilo na razpisu Evropske komisije pridobljenih 44,3 milijona evrov nepovratnih sredstev in z Evropsko komisijo je bil podpisan sporazum.

Z uveljavitvijo zakona o drugem tiru bo možno koristiti 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev za gradnjo sedmih od osmih predorov. Kovačič je že napovedal, da se bo na rezultat referenduma ponovno pritožil, saj je prepričan, da je bil referendum zavajujoč in volivci niso natančno vedeli za kaj glasujejo.

Več v prispevku:

Matej Regent

Povezani članki:

Vlada načrtuje nadaljnje ukrepe po neuspelem referendumu, Kovačič napoveduje novo pritožbo

Podporniki zakona o drugem tiru v prednosti, kvorum tudi tokrat vprašljiv

Do 16. ure na referendumu 10,67-odstotna udeležba, najnižja v Mariboru