Danes se začenja nacionalna preventivna akcija Alkohol, droge in druge psiho-aktivne snovi v prometu, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, Policijo ter nevladnimi organizacijami.


Namen akcije je opozoriti, da alkohol, droge ali druge psiho-aktivne snovi poslabšajo naše psiho-fizične sposobnosti varnega sodelovanja v prometu ter spodbuditi ljudi k ničelni toleranci do teh snovi v prometu. Akcija bo potekala do 11. novembra, v tem času pa bo s strani Policije in občinskih redarstev potekal tudi poostren nadzor, so sporočili iz Javne agencije RS za varnost prometa.

Slika je simbolična. Foto: STA

Slovenci še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru ipd., smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar zmanjša naše sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.

»Prometna nesreča, ki je ta teden pretresla celotno Slovenijo, in v kateri so zaradi alkoholiziranega voznika življenje tragično izgubili nosečnica, njen nerojeni otrok in tudi pes, je le še en pokazatelj tega, da je potrebno zaostriti ukrepe na področju prisotnosti alkohola in drugih prepovedanih substanc v prometu«, poudarja mag. Igor Velov, direktor AVP.

Agencija za varnost prometa je že pred dvema letoma predlagala, da bi bilo v zakonodajo potrebno uvesti, da se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje. Trenutna zakonodaja to resda navaja kot kaznivo dejanje, vendar šele takrat, ko pride do ogrožanja. A takrat je že prepozno. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla, kot pa plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh.

»Zaradi prisotnosti alkohola v prometu smo ogroženi vsi udeleženci v cestnem prometu, zato moramo kot družba narediti korak v smeri, da skupaj rečemo NE alkoholu in drugim prepovedanim substancam za volanom. Z željo po ničelni toleranci alkohola v prometu in posledično večji varnosti na slovenskih cestah, pozivamo pristojne k vnovičnem razmisleku o uzakonjenju tega predloga«,poziva mag. Igor Velov, direktor AVP.

Tvegana so ravnanja udeležencev z dovoljeno količino alkohola v krvi

Rezultati letošnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom pa je največja (tj. 2 odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola. Verjetnost pri treznih povzročitelji znaša 0,4 odstotka, verjetnost pri tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka.

Letos manj nesreč in smrtnih žrtev

Letošnji podatki kažejo, da se je do 30. septembra na slovenskih cestah zgodilo 1.078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je 6 odstotkov manj kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.147 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 14 oseb, kar je 46 odstotkov manj v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 26 oseb, 583 pa se jih je poškodovalo (2 odstotka manj kot lani), od tega je bilo 108 huje (1 odstotek več kot lani) in 475 lažje poškodovanih (3 odstotki manj kot lani), so še sporočili iz AVP.