Letos, sploh v zadnjem času imamo zelo spremenljivo vreme. Nekateri zagovorniki teorij zarot pravijo, da to kar ne more biti naravno. Pa vendar je. Kaj se pravzaprav dogaja na nebu v zadnjem mesecu?


Strokovnjaki opažajo večje spremembe pravzaprav že vse od januarja, ki je bil precej topel, v tretji dekadi marca pa smo imeli snežno odejo. Aprila pa so se temperature izredno višale – od povprečja so bile višje za vsaj pet odstotkov. Zato se je labilni del vremena letos začel kasneje, v maju in se še vedno nadaljuje junija. In medtem ko strokovnjaki izpostavljajo, da človek s svojimi dejavnostmi vpliva na segrevanja ozračja in s tem delno tudi na vreme, poudarjajo, da znanstvenih dokazov o tem, da bi z letali namerno izpuščali kemične sledi (chemtrailsi) v ozračje, ni.

Različne temperature v spodnjih in zgornjih plasteh troposfere
Izr. prof. dr. Igor Žiberna, sicer geograf, ki se ukvarja z vremenom in njegovimi pojavi, pravi: »Resnici na ljubo je treba povedati, da je pomlad eno od tistih obdobij v letu, ko je dinamika vremena nekoliko izrazitejša, gre za prehod iz hladne v toplo polovico leta.« Ko se začne segrevati, se najprej to naredi v nižjih plasteh, medtem ko v višjih plasteh še vedno ostaja hladen zrak, tako se povečuje labilnost atmosfere, povečujejo se vzponski tokovi in nastajajo nevihtni oblaki. Poleti pa se pregrejejo tudi višje plasti, zato se vreme stabilizira, razen ko prihaja do hladnih front. A vseeno v zadnjem mesecu še vedno opažamo spremembe. Žiberna se opira na podatke o temperaturah in pravi, da je bilo aprila precej topleje kot v preteklih letih, tudi maja so bile povprečne temperature nekoliko višje kot sicer. Tako smo imeli in imamo še zdaj sorazmerno pregreto spodnjo plast troposfere, medtem ko v višjih plasteh še vedno vztraja hladen zrak.

Hladnejše zaradi dotoka višinskih ciklonov
Letošnjemu razvoju vremena je malce botroval tudi dotok hladnega zraka v obliki višinskih ciklonov oziroma kapelj hladnega zraka, ki so to labilnost samo še potencirale. Težko je reči, da so prav zdaj na vreme in podnebje vplivale človekove aktivnosti, dolgoročno pa vsekakor vplivajo. Žiberna poudarja: »Z emisijami toplogrednih plinov zaradi rabe fosilnih goriv se energijska bilanca našega planeta spreminja. Atmosfera absorbira čedalje več dolgovalovnega sevanja, ga tudi več oddaja nazaj. To pomeni, da toplotne izgube niso več tako zelo velike. Tako da se troposfera počasi segreva.«

Vpliv človeka na vreme
Pri tem je treba opozoriti, da višje temperature pomenijo večje izhlapevanje, pri tem pa se sprosti latentna energija, ki se sprosti tisti hip, ko se vodna para v zraku kondenzira. Prav letos smo imeli veliko takih situacij. In to je tisti del, na katerega vpliva človek. In kje je zdaj tu vloga chemtrailsov oziroma kemičnih sledi v zraku, ki naj bi jih namerno spuščali z letali? Ni je, saj ni nihče še dokazal, da se to res dogaja. Morda pa vse le ni teorija zarote, ampak gre pri vremenu še vedno za povsem naravne pojave.

Več v prispevku:

Uršula Godec in Melanija Bezjak