Del študentov zasebne visokošolske izobraževalne ustanove Alma Mater Europea (AMEU) si že osem let prizadeva, da bi njihova študentska organizacija postala del Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Sredi aprila so študentski svet AMEU na podlagi anonimne prijave obiskali kriminalisti, ki so preiskovali sum ponarejanja podpisov.


Odgovorni na AMEU menijo, da jih na krovni študentski organizaciji zavajajo, v ozadju pa naj bi bile politične manipulacije in borba za denar ter oblast. Študentske organizacije vsako leto obračajo milijone evrov. Letna poročila njihovega poslovanja niso javno objavljena, tudi revizija ni javna. Z izgovorom o avtonomiji študentskega delovanja pa se izogibajo nadzoru računskega sodišča, komisije za preprečevanje korupcije in pravilom javnega naročanja.

Del študentov zasebne visokošolske izobraževalne ustanove Alma Mater Europea kot kaže ne bo dobila svoje študentske organizacije, saj Nadzorna komisija ŠOS ni prižgala zelene luči za vpis med ostale študentske organizacije, ki bi študentom omogočila soodločanje pri sprejemanju zakonodaje in dodatno financiranje. »Sklepamo, da s tem ko bi krovna organizacija omogočila našo vključitev v Študentsko organizacijo Slovenije, bi se na ta način porušila struktura in ureditev obstoječega sistema,« je povedal generalni sekretar študentske organizacije Alma Mater Alen Pavlec.

Na ŠOS očitke zavračajo in navajajo, da študentski svet Alma Mater Europea ni izpolnjeval vseh pogojev. »Alma Mater ni bila uspešna v prvem delu, ki zahteva 50 odstotkov podpisov s strani visokošolskega zavoda. V pobudi so podali veliko število podpisov, žal niso podali neizpodbitnih dokazov o tem, da so podpisani študentje tudi dejansko študenti tega visokošolskega zavoda,« je razložil predsednik Nadzorne komisije ŠOS Jan Sredenšek.

Zaradi pridobljenih podpisov so jih sredi aprila obiskali tudi kriminalisti, ki so dobili anonimno prijavo za kaznivo dejanje sum ponarejanja podpisov. »Na Alma Mater Europea so kasneje, ko je bila prijava že zavržena, prišli kriminalisti in povedali, da os dobili anonimno prijavo, da bi naj ponaredili podpise, ki smo jih vložili k pobudi . Mi smo predlagali, da se vse študente, ki so pobudo podpisali izpraša,« še dodaja Pavlec.

Nedavno objavljena mednarodna raziskava Euroštudent o življenju študentov v 28 evropskih državah je pokazala, da se več kot tretjina študentov spopada z resnimi ali zelo resnimi finančnimi težavami, skoraj polovica si študija brez dela ne bi mogla privoščiti. In prav študentsko delo je glavni del financiranja Študentske organizacije Slovenije. Slednja namreč prejme 3,8 odstotka od njihovega dela, letno okoli 10 milijonov evrov, milijon in pol primakne še država. V skladu s študentsko ustavo bo letos ŠOS prejel 542.000 evrov, ŠOU več kot 3 milijona in pol, ŠOUM skoraj 2 milijona in pol, ŠOUP nekaj manj kot milijona, študentske organizacije lokalnih skupnosti skoraj 3,5 milijona evrov in Zveza ŠKIS nekaj več kot 200.000 evrov.

»Denar je pomemben za študente posameznih univerz, da se v kraju, kjer študentje študirajo, lahko udejstvujejo, da so lahko aktivni tako na interesnem področju kot študijskem in obštudijskem področju. Na lokalni skupnosti pa je to pomembno, saj imamo 51 študentskih klubov, tam pa je pomembno to, da damo mladim vedeti, da lahko v njihovem kraju ustvarjajo in niso vezani samo na centre,« je obrazložil predsednik ŠOS-a Jaka Trilar.

Študentske organizacije so »sui generis«. S svojo strukturo spominjajo na samostojno državo z vsemi vejami oblasti. Imajo svojega vodjo, vlado, študentsko upravo, ki jo izvolijo poslanci, premiera (predsednika ŠOU) in pet ministrov. Imajo svoj senat, tožilstvo in razsodišče. Imajo tudi študentsko ustavo in davkoplačevalce, marljive študente, ki s svojim delom podpirajo vse stebre študentske oblasti. Na mestu je vprašanje, komu so študentske organizacije namenjene. Študentom ali odsluženim študentskim funkcionarjem in zakaj država že leta dopušča negospodarno ravnanje z javnim denarjem.

Več v prispevku:

Nika Haddad