Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev, letos pa v ospredje postavlja otroke in mladostnike.


Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi temelj socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja ljudi. Zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) temu posveča veliko pozornost in bo do konca leta 2018 organiziral skupaj 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji. Še posebej pa poudarja pomen zadovoljnih in duševno zdravih otrok in mladostnikov.

V zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj pa je še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno. To velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva, opozarjajo pri NIJZ.

Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.

Vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na čustvene in vedenjske težave otrok in mladostnikov

Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov; slaba četrtina (23 odstotkov) jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 odstotkov pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden.

Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 odstotka), nervoznosti (20,4 odstotka), razdražljivosti (18,9 odstotka) in potrtosti (16,2 odstotka). Zaskrbljujoč je tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev, so sporočili iz NIJZ.

Vse več obiskov pri zdravniku in uporabe zdravil

»Podatki o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 kažejo, da se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za dobro četrtino (26 odstotkov), na sekundarni pa za 70 odstotkov,« je povedal Matej Vinko z NIJZ in dodal: »Zaskrbljujoč pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 odstotkov, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 odstotkov večja kot leta 2008.«

Največ obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje so podobni kot pri odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja.