Bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev se povečujejo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji leta 2016 izgubljenih skupaj 10.378.095 delovnih dni, kar je več kot pol milijona izgubljenih delovnih dni več kot v letu 2015.


Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je v letu 2017 skupni odstotek bolniškega staleža povišal na 4,26-odstotkov delovnih dni. Bolniške odsotnosti z dela so bolj pogoste na vzhodu države, manj pa v osrednji Sloveniji. Stroški bolniških odsotnosti so se od leta 2010 povečali za 92 milijonov evrov.

Zdravstvene težave zaposlenih, naj gre za bolezen ali poškodbo, ne prizadenejo le njihovega dobrega počutja, ampak negativno vplivajo tudi na podjetje. Vsaka bolniška odsotnost zaposlenega je za podjetje večja finančna in organizacijska obremenitev. Od leta 2012 je v veljavi Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni.


Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:

• 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi.
• 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo
• 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi

V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10%.

VIR: ZZRS


Podjetje mora v večini primerov poskrbeti za nadomestilo plače, hkrati pa zagotoviti, da delo poteka nemoteno. Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se odloči za izvedbo nadzora, kar lahko izvaja sam ali najame detektiva, ki nadzoruje gibanje osebe, ki je bolniško odsotna. »Poznamo dva načina, kako ugotavljamo morebitne kršitve. Eno je kontrola na domu, kjer gre za enkraten postopek pri delavcu, to pomeni, da ga obiščemo, naredimo zapisnik, opravimo z njim razgovor in vrnemo poročilo našemu naročniku. Ko pa se delodajalec odloči za nadzor nad delavcem, to pa po navadi pomeni dlje trajajoče spremljanje samega delavca. Slednje je povezano, vsaj v našem podjetju se v preiskavo vključi več detektivov, ki dlje časa nadzorujejo neko osebo, jo spremljajo in potem zabeležijo njene morebitne aktivnosti. Na koncu pridobimo še zdravniški red od osebnega zdravnika, katere aktivnosti so osebi v staležu dovoljene,« nam je povedal vodja operative v agenciji Detektiv Biro Dušan Poslek.

Direktorica med bolniško v gostilni v centru mesta.

Kot smo že poročali, smo direktorico Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Doris Urbančič Windish, ki je bila uradno v bolniškem staležu, ujeli na opoldanskem posvetu v gostilni v centru mesta.

Kot so nam zatrditi v Detektivski agenciji je pri preverjanju vodilnih problematično pridobivanje pooblastil za preverjanje bolniških odsotnosti. »Tukaj je zanimivo dejstvo to, da gre za direktorja zavoda. Tukaj se pojavlja veliko vprašanje, kdo bi detektivom podal pooblastilo za nadzor takšnega direktorja. Mi brez pooblastila oziroma pogodbe ne moremo delovati. Če predpostavimo, da imamo nekoga, ki je v podjetju nad direktorjem, da bi nam dali pooblastilo, da bi izvedli nadzor. Kasneje bi pridobili bolniški red od zdravnika in v primeru, da zdravnik tega ne dovoli, je seveda tudi direktor lahko predmet nekega disciplinskega postopka. Problem, s katerim se zelo pogosto srečujemo, pa so osebni zdravniki, saj v večini primerov, ko gre za neke manjše kršitve, zdravniki ‘pokrijejo’ nadzorovane zaposlene, kar pomeni, da mu manjše izhode dovolijo. V primeru, da nekdo obiskuje gostinski lokal, mi izrecno zdravnika vprašamo samo o tem, mi ne smemo zdravnika vprašati o diagnozi, anamnezi, lahko pa sprašujemo o bolniškem redu in to tudi naredimo,« je dodal Poslek.

Po podatkih Nacionalnega Inštituta za javno zdravje so v letu 2016 zabeležili 543.175 primerov odsotnosti zaradi bolezni, pri čemer je povprečna odsotnost trajala 16,43 dni. Zaznali so 74.307 primerov poškodb izven dela s poprečnim trajanjem posamezne odsotnosti 35,80 dneva, zabeležili so 28 primerov poklicnih bolezni s povprečnim trajanjem 33,46 dneva. Zaradi poškodb pri delu pa je doma ostalo 14.106 ljudi s povprečno dobo trajanja 49,35 dneva.

V letu 2016 so tako zabeležili skoraj 65 odstotkov bolniških odsotnosti med vsemi delovno aktivnimi prebivalci. Po oceni ZZZS so lahko daljše bolniške odsotnosti odraz naraščajočega deleža starejših med zaposlenimi, razlik v zdravju po slovenskih regijah in drugih razlogov, med njimi omenjajo tudi varnost in zdravje pri delu. Včasih pa je lahko samo regulativ, da nekateri lahko namesto na delovnem mestu sestankujejo v gostinskem obratu.

Več v prispevku:

Nika Haddad

Povezan članek:

Direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje zlorablja bolniško? Nevestno opravlja svoje delo?