Antarktika je od leta 1992 izgubila 2700 milijard ton ledu, s čimer se nevarnost zviševanja oceanov še dodatno povečuje, ugotavlja študija konzorcija 84 znanstvenikov, objavljena v novi številki znanstvene revije Nature.


Dve petini te izgube ledu se je zgodilo v zadnjih petih letih, kar pomeni, da se je tempo izgubljanja ledenega oklepa Antarktike potrojil.

Ugotovitve naj bi dokončno razblinile še zadnje dvome glede tega, da ledeni kontinent izgublja svojo maso. Znanstveniki poleg tega opozarjajo, da bi ta led lahko pomembno vplival na višanje gladine oceanov, s tem pa ogrozil številna priobalna mesta z na stotinami milijonov prebivalcev.

»Ti rezultati so nov alarm, da moramo storiti več za zaustavitev segrevanja našega planeta,« je rezultate študije za francosko tiskovno agencijo AFP komentiral eden od njenih avtorjev Eric Rignot, ki v okviru Nasinega laboratorija JPL že dve desetletji spremlja debelino ledenih ploskev na Zemlji.

Vse doslej so znanstveniki ugibali, koliko ledu Antarktika pridobiva s snežnimi padavinami, koliko pa ga izgublja s taljenjem. Rezultati iz skupno 24 ločenih satelitskih opazovanj, ki so potekala dvajset let, pa so zdaj končno pokazali končno sliko, da se je masa južne celine od leta 1992 zmanjšala za 2700 milijard ton ledu, kar je gladino oceanov že dvignilo za osem milimetrov.

Antarktika, ledene gore. Foto: STA

V dveh desetletjih pred letom 2012 je Antarktika izgubljala okoli 76 milijard ton letno, po tem letu pa se je proces taljenja ledu pospešil in zdaj ga povprečno izgublja že 219 milijard ton letno.

Površina ledu na Antarktiki je sicer za dvakrat večja od površine celinskih ZDA, če bi se ves stalil, pa znanstveniki ocenjujejo, da bi se gladina oceanov dvignila za skoraj 60 metrov.

Več kot 90 odstotkov ledu je na vzhodnem delu Antarktike in njegova količina ostaja bolj ali manj stabilna, čeprav znanstveniki ne vedo, kako dolgo še, glede na to, da so se povprečne temperature na Zemlji že dvignile za skoraj celo stopinjo Celzija.

Zelo ranljiva za podnebne spremembe pa je Zahodna Antarktika, kjer se izgubljanje ledu pospešuje. Od leta 1995 se je na tem območju v morje odlomilo že za več kot 6500 kvadratnih kilometrov ledenih plošč.

Ker te sicer že plavajo na morju, ne povzročajo dodatnega dviga gladine morij, vendar pa zadržujejo ogromne ledenike, ki počasi drsijo proti oceanu in vsebujejo toliko ledu, da bi se gladina morij lahko dvignila za 3 metre in pol, opozarjajo znanstveniki.

Dva od teh ledenikov – Pine Island in Thwaites – sta še posebej nestabilna in njuno gibanje proti morju se je pospešilo. Oba pa skupaj zadržujeta še dodaten led iz celine, da ne zdrsi v ocean.
Glede na sedanje trende bi Antarktika ob Grenlandiji tako lahko postala nov največji vir vode, ki bi dvigoval gladino oceanov, še opozarjajo znanstveniki v študiji.

Gladina oceanov se zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledenikov trenutno zvišuje za 3,4 milimetra letno. Od leta 1993 pa se je gladina skupno povišala že za 84,8 milimetra.

Vir: STA