16. oktober je svetovni dan hrane, ki ga je Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) letos posvetila vprašanju, kaj lahko storimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto. Med drugim tudi izpostavlja potrebo po bolj inovativni proizvodnji hrane, prehodu na bolj zdravo prehrano ter zmanjšanju količin zavržene hrane.


Začetki obeleževanja svetovnega dne hrane segajo v leto 1979, ko je Generalna konferenca FAO sprejela resolucijo, s katero je razglasila 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen torej ozaveščanju o pomenu hrane temeljne človekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne družbe. 16. oktober sovpada tudi z ustanovitvijo FAO, leta 1945.

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) nas ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, s sloganom opominja, da so »naša dejanja naša prihodnost« ter da je »svet brez lakote mogoč« (Our Actions are our Future / A #ZeroHunger world by 2030 is possible). Ministrica dr. Aleksandra Pivec ob tem dnevu izpostavlja: »Ni dovolj, da se lakote v svetu samo zavedamo. Potrebni so konkretni koraki, tako v smeri prilagajanja in spreminjaja praks na področju proizvodnje hrane, kot varovanja okolja. Pri tem šteje dejanje vsakega posameznika.«

Lani 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih

Septembra lani je FAO predstavil letno Poročilo o stanju prehranske varnosti v svetu za leto 2018. Ključna ugotovitev je, da je bilo lani 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev (kar je vsak 9. zemljan) ter da število lačnih narašča že tretje leto zapovrstjo (iz 785 milijonov v letu 2015, na 804 milijonov v letu 2016). Stanje se slabša predvsem v Južni Ameriki in Afriki, napredek pri odpravi podhranjenosti v Aziji pa je bistveno upočasnjen. 151 milijonov otrok pod 5. letom starosti (22 odstotkov) je shiranih, 50 milijonov otrok pod 5. letom starosti zaostaja v telesnem razvoju.

Trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev

Na drugi strani pa je zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev – v letu 2017 je bilo takšnih več kot 672 milijonov. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v Severni Ameriki, vendar je tudi v Afriki in Aziji, kjer je bil ta delež najnižji, opaziti trend naraščanja. 38 milijonov otrok pod 5 letom starosti je predebelih (med njimi je 25 odstotkov afriških in 46 azijskih otrok). Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Zaznan je tudi zaskrbljujoč trend naraščanja slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi (vsaka 3. je slabokrvna), so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Nedostopnost kakovostne in raznolike prehrane

Med vzroki za takšno stanje je predvsem povečana negotovost preskrbe hrane ter (ne)dostopnost kakovostne in raznolike prehrane. Na takšno stanje vplivajo različni dejavniki, so v ospredju podnebne spremembe, sledijo pa vpliv oboroženih konfliktov in vojn. Spreminjanje podnebja in s tem povezani ekstremi so med ključnimi dejavniki naraščanja lakote in kriz preskrbe s hrano (v vseh njenih 4 dimenzijah – razpoložljivosti, dostopa, porabe in stabilnosti). Najbolj revni predeli sveta so tudi med najbolj prizadetimi. Zato je potrebno vložiti vse napore v krepitev odpornosti in boljše prilagajanje na podnebne spremembe.

V Sloveniji je bilo v 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 odstotka prebivalcev (povprečno vsak 19.). Z dohodki v tem letu je težko ali zelo težko preživelo mesec kar 29 odstotkov gospodinjstev. 7 odstotkov gospodinjstev si niti vsak drugi dan ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka oziroma kakovostne hrane, so sporočili iz statističnega urada.

Slovenec povprečno zavrže 0,2 kilograma hrane na dan

Obenem pa je vsak prebivalec Slovenije zavrgel v tem letu povprečno približno 0,2 kilogramov hrane na dan, v celem letu pa 74 kilogramov. Zavržena hrana je vsebovala še 35 odstotkov užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, preostalih 65 odstotkov odpadne hrane so bili v običajnih razmerah neužitni deli, npr. olupki, lupine, kosti, koščice ipd., ki se jim ne da izogniti.

Tri četrtine vse odpadne hrane je proizvedel končni uporabnik, od tega skoraj polovico (46 odstotkov) gospodinjstva, slabo tretjino (29 odstotkov) pa gostinstvo in strežba hrane. V gospodinjstvih proizvedena odpadna hrana je vsebovala približno tretjino (32 odstotkov) užitnega dela, tista, ki je nastala v dejavnosti gostinstvo in strežba hrane, pa skoraj polovico (45 odstotkov).

Gospodinjstva v Sloveniji so v 2015 porabila za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2.671 evrov, za gostinske storitve pa povprečno 761 evrov, kar je bilo skupaj 18 odstotkov vseh njihovih izdatkov. Za ta denar so v 2015 lahko kupila v povprečju okoli 380 kilogramov hrane na posameznega člana. Če upoštevamo, da je v 2015 pri končnem uporabniku v gospodinjstvu nastalo povprečno 60 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, pomeni, da je 16 odstotkov te hrane na posameznega prebivalca (v vrednosti 163 evrov) končalo med odpadki, ugotavljajo pri statističnem uradu.