Letos zaznamujemo 10. obletnico razglasitve 7. oktobra za svetovni dan dostojnega dela. Glavna pozornost je tokrat usmerjena v pravico do minimalne plače in višje plačilo za delo.


Svetovni dan dostojnega dela zaznamujemo od leta 2008, ko ga je za 7. oktober razglasila Mednarodna konfederacija sindikatov. Dostojno delo zajema različne vidike dela, delovnega okolja in pravic delavcev.

Slika je simbolična.

Mednarodna organizacija dela (ILO)označuje z izrazom dostojno delo skupek naslednjih vidikov dela: priložnost za delo s poštenim dohodkom, varnost na delovnem mestu, socialno varstvo za posameznike in družine, možnost za osebni razvoj in socialne vključenosti, svoboda izražanja skrbi in težav pri delu ter sodelovanje pri odločitvah, povezanih z življenjem delavcev, in enake možnosti za vse, so sporočili iz Statističnega urada RS.

Pomembna mednarodno primerljiva kazalnika razmer na trgu dela v določeni državi sta stopnja delovne aktivnosti in stopnja dolgotrajne brezposelnosti. Stopnja delovne aktivnosti je vodilni kazalnik strategije Evropa 2020.

Med prebivalci Slovenije, starimi 20–64 let, je bilo v letu 2017 73,4 odstotka delovno aktivnih. Prva po deležu delovno aktivnih v tej starostni skupini je bila Švedska (81,8 odstotka), druga Nemčija (79,2 odstotka), zadnja pa Grčija (57,8 odstotka) in predzadnja Italija (62,3 odstotka). Slovenija se je s tem kazalnikom uvrstila nad povprečje Evropske unije (72,1 odstotka).

V Sloveniji lani 3,1 odstotek prebivalcev brezposelnih več kot eno leto

Kazalnik stopnja dolgotrajne brezposelnosti pove, koliko odstotkov aktivnih prebivalcev je bilo brezposelnih več kot eno leto. Lani jih je bilo v Sloveniji v starostni skupini 15–74 let 3,1 odstotek (v celotni EU: 3,4 odstotka). Z najnižjima stopnjama dolgotrajne brezposelnosti sta se v 2017 lahko ponašali Češka republika (1 odstotek) in Združeno kraljestvo (1,1 odstotka). Najvišjo v EU so imeli v Grčiji (15,6 odstotka), drugo najvišjo pa v Španiji (7,7 odstotka).

Številne neprostovoljne začasne zaposlitve

V Sloveniji je bilo v letu 2017 med zaposlenimi 9,4 odstotka takih, ki so bili zaposleni za določen čas neprostovoljno. Njihov delež je v bil v Sloveniji višji od evropskega povprečja (7,8 odstotka). V EU je bilo najmanj neprostovoljno zaposlenih za določen čas med zaposlenimi v Estoniji (0,4 odstotka) in v Avstriji (0,8 odstotka), največ pa v Španiji (22,7 odstotka) in na Portugalskem (18,1 odstotka), razkrivajo podatki Statističnega urada.

Delovno aktivni pod pragom tveganja revščine

Dostojno delo povezujemo največkrat predvsem z dostojnim plačilom oz. s plačilom za opravljeno delo. Za uresničevanje zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja je pomembno, da je delovno aktivnih oseb, ki so izpostavljene tveganju revščine, čim manj. V Sloveniji je bilo v letu 2016 6,1 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb, ki so bile pod pragom tveganja revščine.

V Sloveniji je bil ta delež nižji od povprečja celotne EU; v celotni EU je bilo namreč v 2016 med delovno aktivnimi osebami 9,6 odstotka oseb, ki so bile pod pragom tveganja revščine. Z najvišjima vrednostma tega podatka sta izstopali Romunija (18,9 odstotka) in Grčija (14,1 odstotka), z najnižjima pa Finska (3,1 odstotka) in Češka republika (3,8 odstotka).