UNICEF v najnovejšem poročilu Ukradena prihodnost: mladi, ki ne hodijo v šolo opozarja, da v državah, kjer divjajo vojne ali so jih prizadele naravne nesreče, več kot 104 milijoni otrok in mladih, starih od 5 do 17 let, ne hodijo v šolo. To predstavlja kar tretjino globalne populacije otrok, ki niso vključeni v izobraževanje (303 milijone).


Poročilo Ukradena prihodnost: mladi, ki ne hodijo v šolo preučuje izobraževanje otrok in mladih od predšolske do srednješolske starosti v vseh državah, vključno s tistimi, kjer so razglašene humanitarne krize. Ugotavlja, da v kriznih žariščih vsak peti mladostnik, v starosti med 15 in 17 let, nikoli ni hodil v šolo, kar 40 odstotkov pa jih ne bo končalo osnovnošolskega izobraževanja, so sporočili iz UNICEF-a Slovenija.

Slika je simbolična Foto: iStock.

»Kadar državo prizadenejo spopadi ali naravne nesreče, so najbolj ogroženi otroci,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Njihove šole so pogosto uničene, poškodovane ali postanejo tarče napadov, zasedejo jih tudi vojaške sile. Otroci in mladi se tako pridružijo milijonom vrstnikov po svetu, ki ne hodijo v šolo, le redki se v šolske klopi tudi vrnejo. Na dolgi rok se mladi kot tudi njihove države soočajo s trajnimi cikli revščine.«

Manj kot 4 odstotke svetovnih humanitarnih pozivov je namenjenih izobraževanju, zato poročilo poziva k povečanju naložb v kakovostno izobraževanje, v okviru katerega se otroci in mladi šolajo v varnem okolju, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, tudi v državah, ki so jih prizadele kompleksne in dolgotrajne humanitarne krize.

Poročilo, ki je bilo predstavljeno pred 73. zasedanjem Generalne skupščine ZN, preučuje razsežnost otrok in mladih, ki ne hodijo v šolo, na globalni ravni in poudarja:
• Na svetu skoraj 303 milijone otrok in mladih, starih od 5 do 17 let, oziroma vsak peti ne hodi v šolo.
• Več kot polovica globalne populacije otrok, ki ne hodijo v šolo, odrašča v državah, ki so jih prizadele humanitarne krize.
• Revščina ostaja najpomembnejša ovira za izobraževanje na svetovni ravni, saj je za najrevnejše otroke osnovnošolske starosti 4-krat bolj verjetno, da ne bodo hodili v šolo, v primerjavi s svojimi vrstniki iz premožnejših družin.

Glede na sedanje trende se bo število mladih, starih od 10 do 19 let, do leta 2030 povečalo na več kot 1,3 milijarde, kar predstavlja 8-odstotno povečanje, ugotavlja poročilo. Zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in boljših možnosti zaposlovanja omenjeni skupini mladih, ki predstavlja bodočo delovno silo, bo prineslo večje gospodarske in socialne prednosti, so še sporočili iz UNICEF-a Slovenije.