V letu 2017 je bilo na svetu 7,55 milijarde prebivalcev. Od 1950 do 2017 se je število prebivalcev potrojilo, od 2017 do 2100 naj bi se povečalo še za polovico.


Leta 1989 je bil 11. julij s strani Združenih narodov razglašen za svetovni dan prebivalstva. Svetovni dan prebivalstva je bil razglašen dve leti po tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard.

Od 1950 do 2017 se je število prebivalcev potrojilo, od 2017 do 2100 naj bi se povečalo še za polovico.

V letu 2017 je bilo po podatkih Združenih narodov na svetu 7,55 milijarde prebivalcev. Število prebivalcev se povečuje povprečno za 1,2 odstotka na leto, a se ta odstotek iz leta v leto zmanjšuje. V razvitejših delih sveta (Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska) živi 1,26 milijarde (ali 17 odstotkov) ljudi, v manj razvitih pa 6,29 milijarde (ali 83 odstotkov), poroča Statistični urad RS.

Leta 1950 je tretjina prebivalstva živela v razvitejših delih sveta, preostali dve tretjini pa v manj razvitih delih. Do leta 2017 se je število prebivalcev potrojilo, vendar rast prebivalstva geografsko ni bila enakomerna:

• prebivalstvo Afrike se je povečalo najbolj, za več kot petkrat;
• prebivalstvo Latinske Amerike in Karibov se je povečalo za 3,7-krat;
• prebivalstvo Azije in Oceanije se je povečalo za 3,1-krat;
• prebivalstvo Severne Amerike se je povečalo za 2,1-krat;
• prebivalstvo Evrope se je povečalo najmanj, za 1,3-krat; prebivalstvo Slovenije se je povečalo za 1,4-krat.

Po projekcijah srednjega scenarija Združenih narodov naj bi se delež ljudi, ki živijo v manj razvitih delih sveta, do konca tega stoletja povečal na 89 odstotkov oz. na 9,9 milijarde. Prebivalstvo v razvitejših delih sveta pa naj se številčno ne bi bistveno spremenilo: z 1,26 milijarde naj bi se povečalo na 1,28 milijarde. Najbolj naj bi številčno povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7-krat), sledile naj bi Oceanija (za 1,8-krat), Severna Amerika (za 1,4-krat) in Azija ter Latinska Amerika s Karibi (vsaka za 1,1-krat). Prebivalstvo Evrope naj bi se številčno zmanjšalo za 12 odstotkov.

Prebivalstvo sveta se stara

Svetovno prebivalstvo v zadnjem času izraziteje narašča zaradi zniževanja umrljivosti. Nižja umrljivost je zlasti odraz čedalje širše dostopne zdravstvene oskrbe in izboljšanih higienskih razmer. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo v letu 2017 v svetovnem merilu 72 let; za ženske 74 let, za moške pa 70 let (to pomeni, da v letu 2017 rojeni Zemljan lahko pričakuje, da bo dočakal povprečno 70 let). Vrednost tega kazalnika naj bi se do konca stoletja zvišala na 82,6 leta (za ženske na 84,6 leta, za moške na 80,7 leta).

Kaj se bo dogajalo s prebivalstvom Slovenije v naslednjih 65 letih?

Približno do leta 2025 naj bi se povečevalo (in se povečalo na približno 2.083.000), nato naj bi začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 odstotkov manj kot v 2015, to je v začetnem letu teh projekcij, še poroča Statistični urad.

Celotna stopnja rodnosti – povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v posameznem koledarskem letu – naj bi se v Sloveniji v prihodnosti večinoma enakomerno dvigala in v letu 2080 dosegla vrednost 1,85. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo; dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji v letu 2080, bodo tako lahko pričakovali 87 let, deklice pa več kot 91 let.