Za začetek pojasnilo: v petek, ko je izšla ta številka najboljšega mestnega časopisa, je svetovno prvenstvo na polovici skupinskega dela – v času zaključevanja članka pa se še prvi »krog« ni končal (pravkar je Kolumbija izgubila proti Japonski).


Zato je članek napisan bolj »na splošno«; pač nekaj mojih opažanj in ugotovitev ter seveda mojih mnenj – ki vsekakor niso absolutne resnice in s katerimi nima uredništvo časopisa nič ter se zelo verjetno z njimi tudi ne strinja. Tako.

Zlatan je Šved!

Da se bo 21. svetovno prvenstvo v nogometu leta 2018 odvijalo v Rusiji, odločitev FIFE in takratnega predsedstva na čelu s Seppom Blatterjem, je (tako kot SP Katar 2022) sprožilo veliko negodovanja ter nič kaj prikritega namigovanja, da si je Rusija to odločitev kupila. Hja, dobro jutro, dober dan spoštovana publika. Tako pač je. Denar narekuje verjetno kar vse takšne in drugačne odločitve FIFE. Sam pa ne razumem, zakaj se tako razburjajo … pač niso dovolj plačali, ops, dovolj dobro pripravili kandidature, žal.

Slika je simbolična. Foto: Xinhua/STA

Glede na to, da nogomet dejansko združuje ljudi, kulture, da veča toleranco in odprtost ter nenazadnje služi kot katarza in ventil za ves spekter človeških čustev, sem mnenja, da je samo dobro, da se svetovna prvenstva gostijo v državah in na celinah, ki te možnosti do sedaj še niso imele! In da bo v prihodnje nabor ekip, ki se bodo uvrstile na zaključni turnir, še večji ter da bomo tudi zmeraj pogosteje na tem turnirju in takšnih turnirjih videvali ekipe, ki se do zdaj še niso kvalificirali nikdar. Zlatan je Šved! V ekipi Francije, ki je osvojila naslov 1998, je bilo kar nekaj Afričanov! Ljudje se zgražamo, ko vidimo priimke na hrbtih švicarskih nogometašev, ampak – a ni ravno to nekako bistvo tako povezovanja sveta kakor tudi nogometa? Zakaj denimo nimajo igralci imen na hrbtih napisanih v pisavi države, ki gosti svetovno prvenstvo?

Glede na vse to in glede na dejstvo, da na tem SP Evropo zastopa 14 reprezentanc, Afriko 5, Azijo 4 plus Avstralija ter obe Ameriki 8 reprezentanc upam, da bo FIFA čim prej tudi ta razmerja nekako »uravnovesila«, da bo zastopanost pravičnejša in ne tako ekonomsko naravnana. Čeprav se marsikdaj zdi, da je pri spreminjanju pravil bolj zastarela in okornejša od FIFE samo še RKC, pa je VAR po mojem mnenju vsaj korak v pravo smer. Čeprav …

Zdaj sicer nimam več prostora, da bi podrobneje pisal o tem, zato naj zaenkrat napišem le to, da je namen VAR narediti tekme »pravičnejše«. Super – tako kot marsikateri koncept, od govora na gori do komunističnega manifesta. Ampak … Kako je v praksi? Koliko penalov, ki to niso bili, je že bilo dosojenih v teh dneh in kolikokrat se VAR, kljub tako očitnih prekrških in podobnemu, ni uporabil!?! Rešitve? Kazni za sodnike? A kdo jih bo kaznoval? Ista organizacija, ki jim naroča, kako naj sodijo? Ista organizacija, ki sama sprejema podkupnine?
Kakopak k vsemu napisanemu dodajam besedo »domnevno«!

Na hitro še – kvalifikacije in nezadovoljstvo ter aroganca »velikih« sil nogometa

Nogomet je sila

Nekatere ekipe bojda »ne sodijo« na turnir … Hja, pikeci, očitno so dali več golov kot tisti, ki pa »sodijo« in si »zaslužijo« biti vsakič na teh tekmovanjih. Res mi je prav smešno gledati te, tako moralno kot fizično obubožane »aristokrate« nogometa, ki z dolgimi nosovi remizirajo ali izgubljajo proti ekipam, ki si jih še pred desetletjem ali dvema nihče ni predstavljal na SP! No, to tisti, ki so se sploh uspeli uvrstiti, nekaj jih je namreč ostalo tudi kar doma.

Skratka – sem mnenja, da nogomet je sila, ki povezuje in pozitivno vpliva ter spreminja našo resničnost. Naj tako tudi ostane in naj se uživa v lepih straneh najbolj razširjene ter najbolj gledane igre.

Ker – so pa tudi grde strani. Za ilustracijo, kako denar ne narekuje le »politikov« FIFE, pač pa tudi nacionalnie zvee, pa še ta primer: maja 2015, je O Estadao, časopis iz São Paula, objavil zgodbo, da brazilska reprezentanca že skoraj deset let izbira reprezentante ne samo po njihovi igralski formi ter kvaliteti, ampak predvsem po njihovi tržni vrednosti. O Estadao je trdil, da ima v posesti pogodbo med CBF in ISE, na davčno rajskih Kajmanskih otokih bazirano »entiteto«, ki čudežno obstaja in deluje, čeprav nima nobenega zaposlenega. Pogodba pravi, da imajo reklamni partnerji CBF-a zadnjo besedo ne le pri izbiri reprezentantov, ampak tudi pri določanju prve enajsterice ter celo pri menjavah! Kaj je torej počel mojster Dunga, ko se je morala njegova avtoriteta umakniti finančnim interesom? Ko j**e taktiko in zmagovanje, če pa imamo drese za prodajati in dres Ronaldinha se ne prodaja tako zelo kot Fredov (2014), pa čeprav bomo doživeli zgodovinski poraz v polfinalu (1:7). In kak smisel ima sploh še gledati nekaj, kar je – kot nas sumi vedno več – že zdavnaj določeno ter odločeno?

No, nogomet ostaja nogomet – igra, polna človeških napak, kakor tudi polna neverjetno, čudežno lepih potez, od podaj do golov, ki smo jih že do zdaj, le 5 dni po začetku prvenstva ter 15-ih tekmah, videli že kar za dobro top 10 lestvico! Uživajte torej v tem spektaklu, najbolj gledanem športnem dogodku na planetu, naslednji bo šele leta 2022 – baje pozimi.

Tomaž S. Lovec