Kaj je škrlatinka in kateri so njeni znaki?

Otroška bolezen, zaradi katere so v 19. stoletju številni umirali, danes velja za blago in ni več smrtonosna.  Najpogosteje se pojavlja v hladnejših mesecih, torej pozimi ali pozno jeseni in tudi spomladi. Za njo pa obolevajo otroci in mladostniki, vendar redko mlajši od treh let. Bolezen, o kateri je govora, je škrlatinka znaki pa so običajno glavobol, vneto žrelo, mrzlica in/ali vročina, izcedek iz žrela ter bele obloge na jeziku.

Kljub večdesetletnem upadu obolevnosti je leta 2014 v angleških šolah in vrtcih zbolelo skoraj 20.000 otrok, nekaj let pred tem pa je opazno narasla obolevnost v nekaterih azijskih državah, npr. na Kitajskem, v Južni Koreji, Hongkongu in Vietnamu. Pri nas na srečo ni prišlo do porasta te bolezni.

Definicija, pojavnost bolezni in povzročitelj

Gre za nalezljivo bolezen, ki jo prištevamo med otroške bolezni. Če so v 19. stoletju zaradi nje množično umirali otroci, se je kasneje njena pojavnost postopno zmanjšala, ravno tako pa tudi resnost obolevnosti. Razlogi za to niso povsem pojasnjeni, predvideva pa se, da gre to pripisati boljšim bivanjskim in higienskim pogojem ter uporabi antibiotikov.

Povzroča jo eritrogeni toksin bakterije Streptococcus pyogenes. Gre za streptokok skupine A. Sevi te bakterije izločajo eritrogene eksotoksine, ki so glavni povzročitelji bolezni. V človeškem telesu se ta bakterija nahaja na koži in v nosno-žrelnem prostoru.

Streptokokna škrlatinka: znaki in simptomi

Najbolj prepoznaven simptom je vneto žrelo, ki močno pordi, iz njega pa lahko oboleli izloča tudi izcedek. Tudi nebnice so vnete in povečane, na njih so pogosto belkasto rumene obloge. Te se pojavijo tudi na jeziku, nato pa se po približno štirih dneh odluščijo, jezik pa postane malinast. Prisoten je tudi glavobol, vročina nad 38 stopinj, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu.

Potem se lahko na trupu pojavi rdeč izpuščaj, ki se lahko razširi na vrat in okončine. Izpuščaj je običajno zelo hrapav, včasih srbeč, na pritisk pa zbledi. Tudi na pregibih pod pazduho, na notranji strani kolenskega pregiba, na komolcih, dimljah in na kožnih gubah vratu se lahko pojavi značilen izpuščaj, ki je podoben prečnim črtam. Temu izpuščaju pravimo tudi Pastijev znak. Teden dni po pojavu izpuščaja se koža na prizadetih mestih začne luščiti.

Kako in koliko časa poteka zdravljenje?

Ker gre za bakterijsko okužbo se škrlatinka zdravi z antibiotiki. Zdravljenje z antibiotiki je v tem primeru nujno potrebno, saj se le na ta način lahko zmanjša intenzivnost simptomov ter obenem skrajša čas trajanja bolezni. Z jemanjem antibiotikov se zmanjša verjetnost prenosa okužbe, obenem pa z antibiotiki preprečimo, da bi prišlo do resnejših zapletov.

Običajno zdravljenje predvideva desetdnevno jemanje penicilina. Če je pacient alergičen oziroma preobčutljiv na penicilin, mora zdravnik predpisati zdravilo druge antibiotične skupine. Nekatere najbolj neprijetne spremljajoče simptome, kot so slabost, bolečina in povišana telesna temperatura, pa zdravimo z jemanjem protibolečinskih in protivnetnih zdravil ter zdravil za zniževanje telesne temperature.

Poskrbite za ustrezno preventivo

Škrlatinka je nalezljiva bolezen, za katero najpogosteje obolevajo otroci, in spada med bolezni, za katere so najbolj dovzetni prav tisti, ki imajo že v osnovi slabšo imunsko odpornost. Tveganje za okužbo je še posebej visoko pri otrocih, ki so ravnokar preboleli norice. Kdor jo preboli, je po enem tednu od začetka bolezni imun proti eritrogenemu toksinu. Imunost je običajno trajna, vendar lahko pri nekaterih pride do ponovne okužbe. V teh primerih se običajno bolezen ponovi v blažji obliki.

Ker cepiva proti tej bolezni ni, je potrebno izvajanje ustreznih preventivnih ukrepov, da do okužbe sploh ne pride. Tu je pomembna predvsem urejena osebna in splošna higiena, pod katero spada predvsem temeljito in redno umivanje rok z milom in vodo. Obenem moramo ohranjati ustrezno higieno pri kihanju oziroma kašljanju, tako da s svojim ravnanjem ne prenašamo okužbe med ljudi.