Katere so posledice po splošni anesteziji?
Če ste že kdaj imeli kak operativni poseg, so vas zdravniki pred operacijo verjetno seznanili tudi z možnimi pooperativnimi komplikacijami, ki jih lahko povzroči splošna anestezija posledice pa se lahko kažejo šele mnogo kasneje. Kljub temu, da gre za standardni postopek pred posegom, ki načeloma ni nevaren, pa mora biti vsak pacient dodobra seznanjen tudi z morebitnimi negativnimi stranskimi učinki narkoze.
Po operativnem posegu je možnih veliko različnih zapletov, saj se za narkozo uporabljajo različna zdravila, ki imajo zelo različne učinke, saj tudi delujejo na različne organe v našem telesu. Med drugim je namreč ravno njena osnovna funkcija povezana z vplivom na naše možgane. Med operacijo je namreč zaželen učinek prav nezmožnost čutenja bolečine ter izguba spomina. S tem je omogočeno prijetnejše izvajanje posega, ker bi v nasprotnem primeru to bila nevzdržna in izredno neprijetna izkušnja za operiranca.
Kako splošna anestezija vpliva na človeške možgane?
Če je po eni strani zaželeno, da med operacijo ne čutimo bolečine in se ne spomnimo poteka posega, pa lahko že sama izguba spomina marsikoga lahko ustraši. To pa je tudi primarna skrb za zdravstveno osebje, vpleteno v celoten pred in pooperativni postopek. Njihova naloga je namreč poiskati najoptimalnejšo kombinacijo anestetikov, ki ne bi povzročili prehudih stranskih učinkov.
Poleg izgube spomina pa narkoza povzroči lahko poslabšanje spoznavnih funkcij, kar lahko poslabša sposobnost koncentracije in orientacije, obenem pa se zmanjšajo tudi sposobnosti logičnega razmišljanja. Običajno je po prejemu narkoze pacient najprej zmeden. Vzroki za to so lahko pričakovani, kot je na primer prehodna izguba spomina. Lahko pa so tudi resnejši in neodvisni od narkoze, na primer predhodna demenca ali delirij. Pogosto pa do oslabljenih spoznavnih funkcij prihaja po posegu, kar medicina definira kot pooperativno spoznavno disfunkcijo.
Začasna izguba kratkoročnega spomina običajno mine v nekaj dneh
Pravilno izvedena splošna anestezija naj bi povzročila prehodno izgubo spomina, ki po posegu lahko še vztraja do tri dni. Pri redkih primerih pa lahko vztraja tudi do nekaj mesecev. Najpogostejši razlog za izgubo kratkoročnega spomina je običajno pacientova starost, saj se z višjo starostjo poveča tudi tveganje za izgubo kratkoročnega spomina.
Na prehodno izgubo spomina pa vpliva tudi trajanje narkoze. Dlje časa je pacient pod narkozo, večje je tveganje za izgubo spomina. Pri tem pa gre pogosto tudi za preplet več različnih dejavnikov, kot so bolezensko stanje pacienta, njegova starost in stopnja zahtevnosti kirurškega posega. Če je izguba kratkoročnega spomina želen stranski učinek, ki ga ima splošna anestezija posledice izgube dolgoročnega spomina nimajo z njo povezave.
Kateri so še ostali možni zapleti po posegu?
Pogosto se lahko po zahtevnejših operacijah pojavi pooperativna spoznavna disfunkcija, kjer se kažejo težave pri opravljanju nekaterih malo bolj zapletenih miselnih nalog. Te težave se pogosto pojavijo po operacijah srca, ki veljajo za najzahtevnejše. Tudi tu je čas okrevanja zelo različen, saj lahko simptomi izzvenijo že kmalu po operaciji ali pa vztrajajo še nekaj mesecev.
Tudi različna zdravila, ki se uporabljajo pri narkozi imajo številne stranske učinke, ki lahko povzročajo številne težave. Kot pri vseh zdravilih tudi pri teh velja, da morajo zdravniki pacienta opozoriti na vse možne stranske učinke. Med uporabo teh zdravil pa je pacient pod stalnim nadzorom ustrezno usposobljenega zdravstvenega osebja.
Ali je splošna anestezija varna?
Za večino izmed nas je občutek popolne pozabe in nezmožnosti čutenja bolečine nepredstavljivo stanje. Verjetno ga niti tisti, ki so ga dejansko izkusili, ne znajo ravno opisati. Vendar izguba občutka ni edino, kar pacient pod narkozo doživlja. Stanje povzročijo zdravila, ki poskrbijo, da pacient ne čuti bolečine. Pri tem pa je pri zavesti oziroma spi.
Kljub temu, da je oseba v takšnem stanju zelo ranljiva, saj nima skoraj nobenega nadzora nad svojim telesom, pa gre za popolnoma varno izkušnjo. Pred posegom je namreč pacient nadzorovan, sam pred in pooperativni postopek pa je skrbno načrtovan, kar vključuje tudi precizen izračun odmerkov zdravil ter obvezno spremljanje vseh pacientovih življenjskih funkcij pred in med posegom.