Opičje koze: simptomi, vzroki in zdravljenje
Ravno v času ko se je umirila epidemija koronavirusa, se je ponekod po svetu, in tudi v Sloveniji, pojavila še ena oblika virusa, ki naj bi bil podoben virusu črnih koz, zaradi katerega je v osemnajstem stoletju umrlo 400.000 Evropejcev, kar tretjina vseh obolelih pa je oslepela. S kampanjo vsesplošnega cepljenja, s katero so začeli že v 19. stoletju, je bila bolezen dokončno izkoreninjena leta 1979.
Da gre za drugačno bolezen, so najbolj očiten pokazatelj bolezni opičje koze simptomi, ki kažejo drugačen potek in intenzivnost, ter zato velja za manj smrtonosno od prvotne sorodne različice. Vseeno lahko pride do smrtnih primerov, zato se je koristno seznaniti o njenem nastanku in načinih zdravljenja.
Zgodovina bolezni in kako pride do okužbe
Prvič naj bi se pojavile leta 1958 pri opicah v enem izmed laboratorijev na Danskem. Pri človeku pa so jo zaznali leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Leta 2003 je nato bolezen izbruhnila v ZDA, v eni od trgovin z domačimi živalmi. Povzročitelj naj bi bili glodavci, uvoženi iz Gane. Maja 2022 so bolezen zaznali v Združenem kraljestvu, kasneje tudi v drugih delih Evrope, ter v Avstraliji in Severni Ameriki.
Večina primerov v Angliji se je sicer pojavila med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, a zbolevajo lahko vsi, saj se bolezen prenaša pri tesnem stiku z obolelo osebo. Tako so bile že zaznane tudi med otroci, pri katerih so znaki bolezni lahko precej hudi.
Do okužbe lahko pride z izmenjavo telesnih tekočin oziroma kapljično, oziroma pri stiku z okuženim predmetom in tudi z okuženim mesom divjih živali, vendar ne nujno samo ob uživanju takšnega mesa. Okužite se namreč lahko tudi, če vas okužena žival opraska, ugrizne, ali če ste neposredno v stiku z njenimi telesnimi izločki. V telo torej virus vstopi skozi poškodovano kožo, pri čemer pa je lahko takšna poškodba očem nevidna.
Kateri so najznačilnejši za simptomi opičje koze?
Prvi znaki so zelo podobni znakom gripe, saj se običajno najprej pojavi vročina, ki jo spremljajo utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in tudi blaga mrzlica. Možno je tudi otekanje bezgavk. Najznačilnejši je pojav izpuščaja, ki se pojavi v prvih dneh bolezni. Nato se postopoma oblikujejo mehurji, iz katerih kasneje nastanejo rane, brazgotine, kraste oziroma lise.
Takšno stanje lahko traja nekje med dva do štiri tedne. Od izpostavljenosti virusu do prvih pojavov bolezenskih znakov pa običajno lahko mine približno deset dni, sicer pa inkubacijska doba lahko traja tudi do 21 dni.
Zdravljenje in preprečevanje širjenja bolezni
Za zdravljenje je najbolj učinkovito zdravilo tekovirimat, ki se ga sicer standardno uporablja za zdravljenje bolezni, kot so opičje koze, in je bilo uradno odobreno v Evropski uniji in v ZDA. Sicer je za preprečevanje bolezni najbolj učinkovito cepivo proti črnim kozam, ki naj bilo uspešno kar v 85 odstotkih primerov.
Širjenje bolezni se prepreči z omejevanjem stikov z obolelimi. Oseba je praviloma kužna, dokler kraste ne odpadejo, zato je pomembno, da v tem času oboleli ostane doma in omeji stike. Sicer večina obolelih ozdravi v nekaj tednih, a je v primeru poslabšanja bolezni nujno poklicati osebnega zdravnika. Ker se bolezen širi kapljično, je pomembno, da o svoji bolezni obvestite vse osebe, s katerimi ste bili v stiku v času svoje kužnosti.
Kaj storiti v primeru izpostavljenosti okužbi?
Če ste bili v tesnem stiku z osebo, ki ima opičje koze, pozorno spremljajte svoje zdravstveno stanje še 21 dni od zadnjega stika s to osebo. V primeru, da opazite prve znake okužbe, kot so glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter vročina, oziroma če ste opazili nepojasnjen izpuščaj, takoj omejite stike in pokličite zdravnika. Stiki naj bodo omejeni do izključitve diagnoze.
