Kakšna je predvidena inflacija 2022?
Obeti za gospodarsko aktivnost in splošno zvišanje cen v evroobmočju so postali zelo negotovi in so odvisni predvsem od poteka vojne v Ukrajini, od učinka sankcij in od morebitnih nadaljnjih ukrepov. Skokovita rast cen energentov in hrane bosta kratkoročno precej zavirala povpraševanje, medtem ko bodo sankcije in strmo poslabšanje obetov za rusko gospodarstvo oslabili rast trgovinske menjave v euroobmočju. Po napovedih Banke Slovenije je bila predvidena inflacija 2022 3,2%, čeprav so že v prvi polovici leta zabeležili 5,1-odstotno rast cen. Preberite, kako bo rast cen vplivala na posamezna področja.
Rast cen v prvi polovici leta
Kljub okrepitvi na začetku leta se je rast cen življenjskih potrebščin z marcem nekoliko upočasnila. To lahko pripišemo posledicam Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, zaradi katerega se je zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov pocenila električna energija. Rast cen naftnih derivatov je omejila tudi ponovna regulacija cen pogonskih goriv, nižja je bila tudi rast cen storitev. Medletna rast cen trajnega blaga je ostala visoka, politične napetosti in nepredvidljivost pa krepijo stroškovne pritiske zaradi visokih cen energentov, kar se posledično kaže v visokih cenah hrane, ki so marca letos dosegle najvišjo vrednost po letu 2008.
Napovedi Banke Slovenije in inflacija 2022
Banka Slovenije je v decembrskem poročilu pisala o ugodnih gospodarskih razmerah za letošnje leto, umirjanju rasti cen, gospodarski rasti in ugodnih razmerah na trgu dela. Po napovedih so predvideli povišano rast cen, kljub tveganju glede ekonomskih obetov, odvisnih od cen energentov in zastojev v dobavnih verigah pa niso predvideli vojne v Ukrajini in energetske krize, kar je nekoliko obrnilo načrte in napovedi.
Napovedi za energetiko
Po seriji energetskih cenovnih šokov in konflikta v Ukrajini bo skupna rast cen v prihodnjih mesecih predvidoma ostala na zelo visoki ravni, nato pa se bo počasi približevala ciljni ravni. Inflacija 2022 naj bi v povprečju znašala 5,1%. Pričakovati je povišanje kratkoročnih cenovnih pritiskov, še posebej tistih, vezanih na cene nafte in plina. Pritiski bodo tudi dolgotrajnejši, kot je bilo sprva pričakovano.
Zasebna potrošnja
Kljub povečani negotovosti zaradi vojne v Ukrajini bo zasebna potrošnja v tem letu predvidoma okrevala in še naprej v največji meri poganjala rast. Višje cene energentov, ki vplivajo na kupno moč gospodinjstev, nakazujejo tudi, da se bo potrošnja v prvem delu leta najverjetneje skrčila, proti koncu leta pa se bo zmerno večala. Na krepitev zasebne potrošnje vpliva tudi razrešitev epidemije in sprostitev omejitev na strani ponudbe proizvodov za široko porabo.
Rast dohodkov
Realni razpoložljivi dohodek bo v prvem delu leta upadel zaradi višje inflacije 2022 in nižjih neto javnofinančnih transferjev. Je pa že od drugega četrtletja naprej predvideno postopno naraščanje, k čemur bodo prispevali izboljševanje razmer na trgih dela in drugi osebni dohodki. Neto javnofinančni transferji bodo po pričakovanjih zavirali rast dohodka.
Varčevanje
Stopnja varčevanja bo po predvidevanjih upadla pod predkrizno raven, vendar pa se bo proti koncu obdobja projekcij stabilizirala. Medtem ko se zaradi vojne v Ukrajini povečuje negotovost in bi bilo pričakovati, da bodo ljudje povečali obseg varčevanja, pa veliko večjo negotovost odtehtajo negativni učinki energetskega šoka na realno rast potrošnje. Normalizacija varčevanja tudi odraža sprostitev zajezitvenih ukrepov in zmanjšanje previdnosti, povezane s pandemijo.
Stanovanjske naložbe
Stanovanjske naložbe bodo ostale pozitivne, kljub razmeram se bo rast stanovanjskih naložb zaradi še vedno izrazitega povpraševanja nadaljevala. Bi pa se naj rast stanovanjskih naložb v preostanku obdobja projekcij nekoliko umirila. Vseeno bodo k temu še naprej prispevali učinki pozitivnega Tobinovega kvocienta q in zviševanje razpoložljivega dohodka, medtem ko bodo pogoji financiranja postali nekoliko manj ugodni.
BDP
Realna rast BDP se je konec prejšnjega leta ob zaostrovanju ozkih grl v dobavnih verigah, strožjih omejitvah zaradi Covid-19 in višjih cenah energentov nekoliko umirila. Zaradi epidemije se je zasebna potrošnja skrčila, po drugi strani pa so naložbe in javna potrošnja pozitivno prispevale k rasti, gospodarska aktivnost v tem letu pa se je vrnila na raven pred pandemijo.