Migrena: več kot zgolj glavobol

Vsak izmed nas se tu in tam sreča z bolečinami v predelu glave, naj bodo razlog utrujenost, dehidracija ali prevelike količine popitega alkohola. Četudi kaj hitro glavobol poimenujemo kot migrena, pa je slednja veliko večja težava kot občasne bolečine v glavi. Migrena je namreč nevrološka bolezen, za katero so značilni ponavljajoči se, enostranski glavoboli z zmerno do zelo hudo intenzivnostjo kljuvajoče ali utripajoče bolečine, ki ji neredko sledi preobčutljivost na svetlobo ter zvok. Pogosta migrena in bruhanje ter slabost, ki jo velikokrat spremljata, posameznika povsem onesposobi.

Od slabosti do meglenega vida: migrena in njeni simptomi

Migrena se od glavobola razlikuje zlasti po intenzivnosti bolečine v predelu glave, ki jo poleg zgoraj naštetih simptomov pogosto spremljajo še druge vrste težav. Katerih? Poleg utripajočega glavobola, občutljivosti na svetlobo, hrup in močne vonjave, močna migrena in bruhanje ter driska, ki ju le-ta pogosto povzroči, vodita v utrujenost, izčrpanost in dehidracijo.

Simptomi lahko poleg prebavnih težav in bolečin v trebuhu vključujejo tudi motnje ravnotežja, omotico in meglen vid, ob migrenskih napadih pa se velikokrat pojavita tudi mišična napetost in togost v predelu vratu in ramen. Migrenski napad se pogosto pojavi nepojasnjeno, neredko pa je posledica nezdravega in stresnega načina življenja ter posledica uživanja določene hrane ali pijače.

Kaj povzroča migrenske napade in kako jih preprečiti?

Če se pri večini ljudi, ki trpijo zaradi migrenskih glavobolov, napadi pojavljajo nepredvidljivo, so vzroki za njih pri drugih lažje določljivi, naj gre za stres, določena živila ali utrujenost. Napadi bolečine se tako pogosteje pojavljajo v obdobjih hormonskega neravnovesja, naj gre za menstruacijo ali ovulacijo, obdobje pubertete ali menopavzo v starosti.

migrena

Med živili in pijačo, ki veljajo za sprožilne dejavnike, so alkohol, čokolada, mlečni in mesni izdelki ter oreščki in kofein. Napade pogosto sprožijo spremembe v okolju, naj gre za nihanje v zračnem tlaku ali spremembo vremena, spremembo nadmorske višine ali drugačen zemljepisni položaj.

Zdrav življenjski slog kot najboljša preventiva pred glavoboli

Migrena se pogosteje pojavlja pri posameznikih z nezdravim življenjskim slogom, naj gre za neustrezno prehranjevanje in debelost ali slabe razvade, kot sta odvisnost od kajenja in prekomerno uživanje alkohola. Migrenski napadi se pogosto pojavljajo ob neprimernem in nezdravem prehranjevanju ter slabi higieni spanja, velikokrat pa so pogojeni tudi s stresom, naj gre za fizično naporno dejavnost ali psihični in čustveni stres, kot so prepiri, selitev, ločitev ali izguba bližnjega.

Kaj storiti, ko se pojavi migrena?

Včasih se migrenski napad pojavi kljub korektni preventivi. Kaj storiti tedaj? Migrenske napade zdravimo s specifičnimi protibolečinskimi zdravili, t. i. protimigrenskimi analgetiki, ki jim neredko dodajamo zdravila proti slabosti in bruhanju. Tovrstna zdravila je potrebno vzeti takoj, ko se pojavi bolečina, saj bo le na tak način lajšanje glavobola in pridruženih znakov in simptomov boljše in hitrejše, možnost, da se napad povrne, pa manjša. Zdravniki priporočajo tudi vodenje t. i. migrenskega dnevnika.

tek v naravi

Vanj zapisujte opozorilne znake pred samim napadom, čas začetka glavobola, njegovo vrsto, intenzivnost in mesto bolečine kot tudi trajanje glavobola. V dnevnik zapišite tudi potencialne dejavnike, ki bi jo utegnili sprožiti, naj gre za vrsto zaužite hrane ali točno določene dogodke tik pred glavobolom.