Leptinska rezistenca – hormonske spremembe
Debelost postaja ena od največjih težav sodobne družbe, ki je lahko tudi vzrok za resnejše zdravstvene težave. Razlogov, da se vse več ljudi spopada s prekomerno telesno težo in z vsemi tegobami, ki jih ta prinaša, je več. Dejstvo je, da je vse več ljudi pod prevelikim stresom, tu je še pritisk in pričakovanja družbe in množična produkcija hrane, ki nam sicer ponuja ogromno izbire, a za to plačujemo visoko ceno.
Zaradi vseh naštetih dejavnikov se nam lahko v telesu poruši hormonsko ravnovesje. Rezultat tega je lahko povišan apetit, ki ga lahko povzroča rezistenca na leptin. Gre za hormon, ki telesu sporoča občutek sitosti. Ko se najemo, možgani prejmejo signal, da smo siti in lahko nehamo jesti. Pri velikem številu posameznikov s preveliko telesno težo pa naj bi prav odpornost nanj bila kriva, da ne občutijo sitosti.
Večja količina ne pomeni nujno večje koncentracije
Dolgo je sicer veljalo, da imajo ljudje, ki se spopadajo z debelostjo, v svojem telesu premalo leptina. Vendar so kasneje natančnejše analize pokazale, da temu ni tako. Pravzaprav imajo ljudje s prekomerno telesno težo običajno več tega hormona v svojem telesu, a so nanj preprosto odporni. Odpornost se lahko pojavi zaradi prevelikega vnosa sladkorja.
Hormon leptin se po krvi prenaša do hipotalamusa v možganih, ki uravnava osnovne telesne funkcije, med drugim tudi vnos hrane, saj zavira privzem hrane, hkrati pa povečuje energijsko porabo. Gre torej za nekakšen signalni element, ki deluje kot senzor za sitost in uravnava naš metabolizem ter apetit. Njegova koncentracija v telesu namreč sorazmerno odraža količino našega maščobnega tkiva.
Kako se kaže rezistenca na leptin?
Ker ga izločajo maščobne celice, pomeni, da v telesu, kjer je veliko maščob, nastaja tudi več hormona. Kljub temu, da bi moral možganom sporočiti, da je telo že doseglo stopnjo sitosti, se to pogosto ne zgodi. Žal imajo ljudje s preveliko telesno težo številne težave z endokrinim in prebavnim sistemom. Pri njih ta dva sistema ne delujeta normalno.
Kljub veliki količini hormona v telesu veliko ljudi žal čuti nenehno lakoto, saj možgani ne dobijo signala, da je dosežena sitost. To je znak, da je telo odporno nanj. Možgani zato želijo zaščititi telo pred stradanjem in ukrepajo tako, da pospešijo proizvodnjo maščobnih zalog. Eden od stranskih učinkov tega procesa je tudi nastajanje hormonov, ki upočasnjujejo metabolizem, kar vse skupaj še poslabša in hitro se tako telo znajde v začaranem krogu.
Našo željo po hrani uravnavajo trije glavni hormoni
Ni pa leptin edini hormon, ki neposredno vpliva na apetit in presnovo. Tu sta še dva pomembna hormona. Grelin možganom sporoča, da smo lačni. Velja za hormon lakote, saj uravnava naš apetit. Nadzoruje torej občutek lakote in spodbuja shranjevanje maščob v telesu. Za tiste, ki želijo shujšati, je zaželeno, da ga je v telesu čim manj. Obenem nadzoruje izločanje inzulina ter olajša delovanje hipofize. Ima pa še varovalno vlogo, saj ščiti naše srce in ožilje pred boleznimi. Njegove glavne funkcije pa so povezane s prebavili, predvsem s tankim črevesjem in želodcem.
Adiponektin je hormon, ki proizvaja rjavo maščobno tkivo in je zadolžen za topljenje maščob. Naravno vitki ljudje imajo zelo visok delež tega hormona v svojem telesu. Podpira razgradnjo maščob in ima močan učinek pri kurjenju maščob. Tudi ta hormon je povezan z inzulinom, saj izboljšuje občutljivost nanj in spodbuja boljši odziv. Poleg tega pa pozitivno vpliva na vse vnetne in presnovne procese.
Kako lahko preprečite odpornost na leptin?
Do odpornosti nanj lahko pride zaradi več različnih dejavnikov. Pomembno je, da poskusite telesu vrniti ravnovesje s pravilnimi odločitvami. Stres je lahko eden glavnih krivcev, zato poskrbite za čim manj stresen življenjski slog.
Ravno tako je pomembno, da ste dobro naspani in ne uživate preveč enostavnih ogljikovih hidratov. Še posebej pa je priporočljivo, da uživate čim manj fruktoze, da se ne prenajedate in ne pretiravate s telesno aktivnostjo. Tudi to namreč lahko povzroči hormonske motnje in kopičenje maščob.